Pranečak gospodarstvenika, naravoslovca in mecena  Žige  Zoisa  ANTON  ZOIS  baron  Edelsteinski  je bil izmed vseh članov Zoisove rodbine, ki so živeli na Slovenskem, najbolj povezan z domačim okoljem. Živel je na gradu Brdo blizu Kranja in bil pravi “ljudski” graščak. Leta 1851 so ga izvolili celo za župana Prédoselj, h katerim je sodilo tudi Brdo. V tem času je v Predosljah sezidal šolo in uredil šolsko drevesnico, za farno cerkev pa naročil veliko oltarno sliko svetega Siksta.

Župan Zois je vsako leto na Brdu tudi pogostil najboljše učenke in učence ter denarno pomagal najrevnejšim. Izredno radodaren je bil tudi do pogorelcev. Njegovo reklo je bilo: “Kdor res pomoči potrebuje, ima tudi pravico pomoč zahtevati od tacih, ki so zmožni mu pomoč dati.”  Anton Zois je podpiral številna narodna društva, leta 1865 je bil eden izmed ustanoviteljev in prvi predsednik Slovenske matice, bil pa je tudi kranjski deželni poslanec. Cesar Franc Jožef ga je zaradi skrbi za ranjene vojake odlikoval z redom železne krone. Baron Anton Zois se je rodil na današnji dan leta 1808 v Ljubljani.

—–

Škof  in  cerkveni  zgodovinar  JAKOB  MAKSIMILIJAN  STEPISCHNIEG  je študiral teologijo v Celovcu in na Dunaju ter leta 1839 doktoriral. Med drugim je bil vikàr lavantinskega škofa v Šent Andražu, profesor za cerkveno  zgodovino  in pravo ter stolni  dekan  v  Mariboru.  Leta 1863 ga je papež potrdil za lavantinskega škofa. K sodelovanju je povabil šolske sestre, ki so v Mariboru pomagale ustanoviti prvo slovensko osnovno šolo, ter frančiškane, usmiljenke in trapiste. Na I. vatikanskem koncilu je nasprotoval razglasitvi dogme o papeževi nezmotljivosti, na pastoralnih konferencah pa je za duhovnike uvedel predavanja o socialnih vprašanjih. Škof Jakob Maksimilijan Stepischnegg se je rodil na današnji dan pred 200 leti v Celju.

—–

Na današnji dan leta 1903 se je v Ljutomeru rodila zdravnica BOŽENA GROSMAN. Medicino je doštudirala na Dunaju, v Ljubljani pa se je specializirala v pediatriji. Do leta 1943 je bila zaposlena v Otroški bolnišnici v Ljubljani, od koder je odšla v partizane. Kot partizanska zdravnica je skrbela predvsem za matere in otroke. Po osvoboditvi je delala kot pediatrinja v Mariboru in Ljubljani. Božena Grosman je bila med drugim tudi predstojnica otroškega oddelka klinike za bolezni ušes, nosu in grla v Ljubljani, ki ga je tudi ustanovila.

—–

V predvojnih celjskih sodnih zaporih, imenovanih tudi “Stari pisker”, so leta 1941 nacisti uredili prehodno taborišče za Slovence, predvidene za izgon. Med drugo svetovno vojno je bilo v njih zaprtih približno 16.000 ljudi. Na notranjem dvorišču Starega piskra – to je zdaj spomeniško urejeno – so nemški policisti ustrelili v skupinah 374 sodelavcev in organizatorjev narodnoosvobodilnega boja, med njimi 49 žensk. Na današnji dan leta 1942 so ustrelili skupino stotih političnih zapornikov. 15. decembra leta 1944 pa je šest aktivistov komunistične partije in osvobodilne fronte s sodelovanjem slovenskega paznika vdrlo v Celjski pisker in v drzni akciji osvobodilo 127 jetnikov.