Sindikalni delavec in politik JANKO RUDOLF se je v narodnoosvobodilno vojno vključil leta 1941. Med drugim je bil politični komisar Ljubljanske brigade in komandant 18. divizije; januarja leta 1945 je bil hudo ranjen. Od leta 1947 je deloval v sindikatih ter bil do leta 1978 v vseh mandatih poslanec slovenske skupščine. Bil je tudi predsednik Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojske Slovenije  Rodil se je na današnji dan leta 1914 na Križu pri Komendi.

—–

Začetki muzejskega delovanja v Škofji Loki segajo v trideseta leta prejšnjega stoletja. Loški rojaki, ki so bili kot profesorji razkropljeni po vsej Sloveiji, so ob koncu šolskih počitnic leta 1936 tvorno sodelovali pri postavitvi loške obrtno-industrijske razstave. Na njej so prvič javno predstavili dokumente in predmete v zvezi z nekdanjimi obrtniškimi cehi in bogato stoletno  tradicijo  tega  srednjeveškega  upravnega,  gospodarskega i n kulturnega središča. Naslednje leto so se “Podnunci” (tako so namreč poimenovali geografa Franceta Planino, zgodovinarja Pavleta Blaznika in literata Tineta Debeljaka, ki so živeli v Nunski ulici pod nunskim samostanom) odločili ustanoviti mestni muzej, ki bi predstavljal zgodovinsko preteklost nekdanjega loškega gospostva.

Na ustanovnem občnem zboru Muzejskega društva so na današnji dan leta 1937 sprejeli pravila ter začeli zbirati in urejati muzejsko, arhivsko, umetnostno, folklorno in drugo gradivo. Avgusta leta 1939 so v Rotovžu na Mestnem trgu odprli muzejsko zbirko in tako je bil ustanovljen Loški muzej, ki velja za prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji. Med drugo svetovno vojno so gradivo hranili v kapucinskem samostanu, ga po njej razstavili v Puštalskem gradu, leta 1959 pa so muzejske zbirke preselil na Loški grad, kjer so na ogled še danes.

—–

Jezikoslovec, domoznanec in pesnik GUISEPPE MARCHETTI  je bogoslovje končal v Rimu, doktoriral v Milanu in tam 1935. leta diplomiral še iz književnosti. Ob svoji duhovniški in pedagoški službi v Vidmu se je ukvarjal s furlanskim domoznanstvom, pomemben pa je tudi njegov prispevek k poznavanju umetnosti v Beneški Sloveniji. V svojem znanstvenem delu je pokazal naklonjenost do Slovencev in bil eden izmed voditeljev furlanskega avtonomističnega gibanja. Posthumno so bile v Gorici objavljene njegove črtice z naslovom “Mežnarjeve pridige”. Guiseppe Marchetti se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Guminu v Furlaniji.