Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sindikalni delavec in politik JANKO RUDOLF se je v narodnoosvobodilno vojno vključil leta 1941. Med drugim je bil politični komisar Ljubljanske brigade in komandant 18. divizije; januarja leta 1945 je bil hudo ranjen. Od leta 1947 je deloval v sindikatih ter bil do leta 1978 v vseh mandatih poslanec slovenske skupščine. Bil je tudi predsednik Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojske Slovenije Rodil se je na današnji dan leta 1914 na Križu pri Komendi.
—–
Začetki muzejskega delovanja v Škofji Loki segajo v trideseta leta prejšnjega stoletja. Loški rojaki, ki so bili kot profesorji razkropljeni po vsej Sloveiji, so ob koncu šolskih počitnic leta 1936 tvorno sodelovali pri postavitvi loške obrtno-industrijske razstave. Na njej so prvič javno predstavili dokumente in predmete v zvezi z nekdanjimi obrtniškimi cehi in bogato stoletno tradicijo tega srednjeveškega upravnega, gospodarskega i n kulturnega središča. Naslednje leto so se “Podnunci” (tako so namreč poimenovali geografa Franceta Planino, zgodovinarja Pavleta Blaznika in literata Tineta Debeljaka, ki so živeli v Nunski ulici pod nunskim samostanom) odločili ustanoviti mestni muzej, ki bi predstavljal zgodovinsko preteklost nekdanjega loškega gospostva.
Na ustanovnem občnem zboru Muzejskega društva so na današnji dan leta 1937 sprejeli pravila ter začeli zbirati in urejati muzejsko, arhivsko, umetnostno, folklorno in drugo gradivo. Avgusta leta 1939 so v Rotovžu na Mestnem trgu odprli muzejsko zbirko in tako je bil ustanovljen Loški muzej, ki velja za prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji. Med drugo svetovno vojno so gradivo hranili v kapucinskem samostanu, ga po njej razstavili v Puštalskem gradu, leta 1959 pa so muzejske zbirke preselil na Loški grad, kjer so na ogled še danes.
—–
Jezikoslovec, domoznanec in pesnik GUISEPPE MARCHETTI je bogoslovje končal v Rimu, doktoriral v Milanu in tam 1935. leta diplomiral še iz književnosti. Ob svoji duhovniški in pedagoški službi v Vidmu se je ukvarjal s furlanskim domoznanstvom, pomemben pa je tudi njegov prispevek k poznavanju umetnosti v Beneški Sloveniji. V svojem znanstvenem delu je pokazal naklonjenost do Slovencev in bil eden izmed voditeljev furlanskega avtonomističnega gibanja. Posthumno so bile v Gorici objavljene njegove črtice z naslovom “Mežnarjeve pridige”. Guiseppe Marchetti se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Guminu v Furlaniji.
6248 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Sindikalni delavec in politik JANKO RUDOLF se je v narodnoosvobodilno vojno vključil leta 1941. Med drugim je bil politični komisar Ljubljanske brigade in komandant 18. divizije; januarja leta 1945 je bil hudo ranjen. Od leta 1947 je deloval v sindikatih ter bil do leta 1978 v vseh mandatih poslanec slovenske skupščine. Bil je tudi predsednik Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojske Slovenije Rodil se je na današnji dan leta 1914 na Križu pri Komendi.
—–
Začetki muzejskega delovanja v Škofji Loki segajo v trideseta leta prejšnjega stoletja. Loški rojaki, ki so bili kot profesorji razkropljeni po vsej Sloveiji, so ob koncu šolskih počitnic leta 1936 tvorno sodelovali pri postavitvi loške obrtno-industrijske razstave. Na njej so prvič javno predstavili dokumente in predmete v zvezi z nekdanjimi obrtniškimi cehi in bogato stoletno tradicijo tega srednjeveškega upravnega, gospodarskega i n kulturnega središča. Naslednje leto so se “Podnunci” (tako so namreč poimenovali geografa Franceta Planino, zgodovinarja Pavleta Blaznika in literata Tineta Debeljaka, ki so živeli v Nunski ulici pod nunskim samostanom) odločili ustanoviti mestni muzej, ki bi predstavljal zgodovinsko preteklost nekdanjega loškega gospostva.
Na ustanovnem občnem zboru Muzejskega društva so na današnji dan leta 1937 sprejeli pravila ter začeli zbirati in urejati muzejsko, arhivsko, umetnostno, folklorno in drugo gradivo. Avgusta leta 1939 so v Rotovžu na Mestnem trgu odprli muzejsko zbirko in tako je bil ustanovljen Loški muzej, ki velja za prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji. Med drugo svetovno vojno so gradivo hranili v kapucinskem samostanu, ga po njej razstavili v Puštalskem gradu, leta 1959 pa so muzejske zbirke preselil na Loški grad, kjer so na ogled še danes.
—–
Jezikoslovec, domoznanec in pesnik GUISEPPE MARCHETTI je bogoslovje končal v Rimu, doktoriral v Milanu in tam 1935. leta diplomiral še iz književnosti. Ob svoji duhovniški in pedagoški službi v Vidmu se je ukvarjal s furlanskim domoznanstvom, pomemben pa je tudi njegov prispevek k poznavanju umetnosti v Beneški Sloveniji. V svojem znanstvenem delu je pokazal naklonjenost do Slovencev in bil eden izmed voditeljev furlanskega avtonomističnega gibanja. Posthumno so bile v Gorici objavljene njegove črtice z naslovom “Mežnarjeve pridige”. Guiseppe Marchetti se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Guminu v Furlaniji.
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov