Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
“Raj” ali “Igro o paradižu” štejemo za prvo gledališko uprizoritev v slovenščini. O njej govori več vpisov v dnevniku ravnatelja ljubljanskega jezuitskega kolegija med letoma 1657 in 1670. Ravnatelj je namreč revnim dijakom dovolil, da so jo v določenih obdobjih igrali po ljubljanskih ulicah in okolici ter si tako služili denar za šolanje; govorili so v slovenščini – “domačem narečju”. Igra je bila samosvoja različica svetopisemske zgodbe o prvih starših, ni pa se zgledovala po šolskih igrah takratnega jezuitskega gledališča.
Skupina osmih igralcev je po vzoru obhodnih iger hodila naokrog s “paradižem” – smrečico, okrašeno z rdečimi jabolki kot simbolom drevesa spoznanja. Nastopali so Adam in Eva, dva hudiča, Angel maščevanja, ki je grešnika izgnal iz raja, sestri Pravica in Usmiljenje, ki sta tehtali njun greh, ter Bog Oče, ki je o njem razsodil. Igralci so bili zamaskirani in kostumirani po takratni šegi; posebno slikovita in strah zbujajoča sta bila hudiča. Besedilo slovenske “Igre o paradižu” se ni ohranilo.
—–
Pisatelj OŽBOLT ÍLAUNIG se je rodil na današnji dan leta 1876 v Podkraju pri Reberki na avstrijskem Koroškem. Leta 1905 je doktoriral iz prava, nato pa je bil sodnik v Celovcu in Lenartu. S krajšimi proznimi prispevki je sodeloval v več listih, poleg tega pa je v knjigi izdal štiri jurčičevske zgodovinske povesti. Dve sta bili dramatizirani: “Slednji vitez Reberčan” in “Črni križ pri Hrástovcu”. Pisatelj Lojz Kraigher je naslovnega junaka svojega romana “Kontrolor Škrobar” deloma upodobil po Ožboltu Ilaunigu.
—–
CIRIL VELEPIČ je pred drugo svetovno vojno študiral pravo, bil zasposlen pri Poštni hranilnici, leta 1957 pa je na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz umetnostne zgodovine. Delal je kot konservator na Zavodu Ljudske republike Slovenije za spomeniško varstvo, pozneje pa je postal višji kustos v Moderni galeriji v Ljubljani. Veliko je pisal o spomeniškem varstvu in o srednjeveškem slikarstvu ter sodeloval pri dotlej najobsežnejšemu kopiranju fresk za razstavo v Parizu leta 1950. Pisal je tudi scenarije za dokumentarne filme, na primer o Ptujski gori, arhitektu Jožetu Plečniku in o sodobnem slovenskem kiparstvu. Pripravil je številne retrospektivne razstave naših kiparjev s temeljnimi katalogi in bil večkrat komisar reprezentativnih razstav Moderne galerije v tujini. Ciril Velepič se je rodil na današnji dan leta 1908 v Ljubljani.
—–
Dve leti potem, ko je spomladi 1942 v Ljubljani prenehala oddajati ilegalna radijska postaja Kričač, so na osvobojenem ozemlju v Beli krajini nastale možnosti za delovanje nove radijske postaje. Radio Osvobodilna fronta (ali krajše ROF) je začel oddajati na današnji dan leta 1944 ob 9-ih zvečer, sprva iz improviziranega studia, kmalu nato pa se je preselil v dva studia s samostojnim virom energije v Črnomlju. Za programskega vodjo je bil imenovan Jože Javoršek.
V širšem krogu sodelavcev Radia Osvobodilna fronta je bilo več kot 200 kulturnikov, tehnikov in propagandistov ter dopisnikov iz vse Slovenije. Na sporedu so bile informativne, izobraževalne in kulturno-razvedrilne oddaje, imel je svojo diskoteko, prenašal javne prireditve iz Doma kulture v Črnomlju, pri njem je delovala igralska družina, pogosto pa je na njegovih valovih nastopilo tudi Frontno gledališče. Radio Osvobodilne fronte je oddajal vse do osvoboditve, poslušali pa so ga lahko tudi v Italiji, Franciji, Nemčiji, Afriki in na Novi Zelandiji.
6248 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
“Raj” ali “Igro o paradižu” štejemo za prvo gledališko uprizoritev v slovenščini. O njej govori več vpisov v dnevniku ravnatelja ljubljanskega jezuitskega kolegija med letoma 1657 in 1670. Ravnatelj je namreč revnim dijakom dovolil, da so jo v določenih obdobjih igrali po ljubljanskih ulicah in okolici ter si tako služili denar za šolanje; govorili so v slovenščini – “domačem narečju”. Igra je bila samosvoja različica svetopisemske zgodbe o prvih starših, ni pa se zgledovala po šolskih igrah takratnega jezuitskega gledališča.
Skupina osmih igralcev je po vzoru obhodnih iger hodila naokrog s “paradižem” – smrečico, okrašeno z rdečimi jabolki kot simbolom drevesa spoznanja. Nastopali so Adam in Eva, dva hudiča, Angel maščevanja, ki je grešnika izgnal iz raja, sestri Pravica in Usmiljenje, ki sta tehtali njun greh, ter Bog Oče, ki je o njem razsodil. Igralci so bili zamaskirani in kostumirani po takratni šegi; posebno slikovita in strah zbujajoča sta bila hudiča. Besedilo slovenske “Igre o paradižu” se ni ohranilo.
—–
Pisatelj OŽBOLT ÍLAUNIG se je rodil na današnji dan leta 1876 v Podkraju pri Reberki na avstrijskem Koroškem. Leta 1905 je doktoriral iz prava, nato pa je bil sodnik v Celovcu in Lenartu. S krajšimi proznimi prispevki je sodeloval v več listih, poleg tega pa je v knjigi izdal štiri jurčičevske zgodovinske povesti. Dve sta bili dramatizirani: “Slednji vitez Reberčan” in “Črni križ pri Hrástovcu”. Pisatelj Lojz Kraigher je naslovnega junaka svojega romana “Kontrolor Škrobar” deloma upodobil po Ožboltu Ilaunigu.
—–
CIRIL VELEPIČ je pred drugo svetovno vojno študiral pravo, bil zasposlen pri Poštni hranilnici, leta 1957 pa je na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz umetnostne zgodovine. Delal je kot konservator na Zavodu Ljudske republike Slovenije za spomeniško varstvo, pozneje pa je postal višji kustos v Moderni galeriji v Ljubljani. Veliko je pisal o spomeniškem varstvu in o srednjeveškem slikarstvu ter sodeloval pri dotlej najobsežnejšemu kopiranju fresk za razstavo v Parizu leta 1950. Pisal je tudi scenarije za dokumentarne filme, na primer o Ptujski gori, arhitektu Jožetu Plečniku in o sodobnem slovenskem kiparstvu. Pripravil je številne retrospektivne razstave naših kiparjev s temeljnimi katalogi in bil večkrat komisar reprezentativnih razstav Moderne galerije v tujini. Ciril Velepič se je rodil na današnji dan leta 1908 v Ljubljani.
—–
Dve leti potem, ko je spomladi 1942 v Ljubljani prenehala oddajati ilegalna radijska postaja Kričač, so na osvobojenem ozemlju v Beli krajini nastale možnosti za delovanje nove radijske postaje. Radio Osvobodilna fronta (ali krajše ROF) je začel oddajati na današnji dan leta 1944 ob 9-ih zvečer, sprva iz improviziranega studia, kmalu nato pa se je preselil v dva studia s samostojnim virom energije v Črnomlju. Za programskega vodjo je bil imenovan Jože Javoršek.
V širšem krogu sodelavcev Radia Osvobodilna fronta je bilo več kot 200 kulturnikov, tehnikov in propagandistov ter dopisnikov iz vse Slovenije. Na sporedu so bile informativne, izobraževalne in kulturno-razvedrilne oddaje, imel je svojo diskoteko, prenašal javne prireditve iz Doma kulture v Črnomlju, pri njem je delovala igralska družina, pogosto pa je na njegovih valovih nastopilo tudi Frontno gledališče. Radio Osvobodilne fronte je oddajal vse do osvoboditve, poslušali pa so ga lahko tudi v Italiji, Franciji, Nemčiji, Afriki in na Novi Zelandiji.
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov