Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Triglavsko kočo na Kredarici so slavnostno odprli na današnji dan leta 1896. Postavljena je bila po načrtih Jakoba Aljaža; ta se v svojih spominih tistega dne spominja takole:
»Zelo živahna je bila otvoritev Triglavske koče. Že zvečer je prišlo iz vseh krajev veliko odličnih turistov, pa tudi veliko domačinov, fantov in deklet, ki so veselo prepevali. Vodja narodnih pevcev je bil pisatelj Finžgar, ki je znal sproti delati verze in napeve, zbor pa je za njim ponavljal. Bili smo vsi navdušeni. Tudi dokaj vodnikov in nosačev je bilo; skupaj nas je bilo veliko čez sto …”
Triglavska koča na Kredarici je naša najvišja planinska postojanka, saj stoji 2.512 metrov visoko.
——
Na današnji dan leta 1907 se je na Lokvah v Trnovskem gozdu rodil mladinski pisatelj in šolnik VENČESLAV WINKLER. Po maturi na učiteljišču v Ljubljani je poučeval v različnih krajih na Štajerskem in Dolenjskem, ob okupaciji Jugoslavije aprila leta 1941 pa se je vključil v narodnosovobodilno gibanje. Naslednje leto so ga Italijani aretirali in poslali v taborišče na otok Rab. Po kapitulaciji Italije je postal komandant 2. bataljona Rabske brigade in se z njo vrnil v Slovenijo, nekaj pozneje pa je bil imenovan za načelnika oddelka za osnovno šolstvo pri Predsedstvu Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Leta 1944 je sestavil »Prvo čitanko« z ilustracijami Ive Šubica, vendar zaradi pomanjkanja papirja in bližajočega se konca vojne ni bila natisnjena; osnutek hrani Slovenski šolski muzej v Ljubljani. Po vojni je vodil obnovo osnovnega šolstva v Sloveniji ter organiziral slovensko šolstvo na Primorskem.
Venčeslav Winkler je začel mladinsko poezijo in prozo objavljati že v študijskih letih. Snov je zajemal iz sveta otrok in mladine, iz vaškega in mestnega okolja, posvečal pa se je tudi socialni in narodni tematiki. Pisal je še klasične in sodobne pravljice ter zgodovinske povesti. Prisrčne so njegove zgodbe o ljudskih junakih, kmečkih puntarjih in junakih v bojih proti Turkom. Njegovi deli »O fantu, ki je znal žvižgati« in«Drejc z višave« sta doživeli več ponatisov. Zlasti za dela s področja mladinskega slovstva in šolstva je Venčeslav Winkler prejel več priznanj in odlikovanj, med njimi tudi Žagarjevo nagrado, takrat naše najvišje priznanje za uspehe na vzgojno- izobraževalnem področju.
——
Pisatelj LEOPOLD SUHODÓLČAN se je rodil na današnji dan leta 1928 v Žireh. Uveljavil se je predvsem z deli za mladino. Po pravljicah v ljudskem tonu in sodobnih pravljicah je začel Suhodolčan pisati še kratke zgodbe s prvinami literarnega nesmisla. V realističnih pripovedih je upodabljal vojni čas, najpogosteje pa je slikal doživljajski svet mladine v sodobnem mestnem okolju z značilnimi pustolovskimi prvinami. Leopold Suhodolčan je pisal tudi prozo za odrasle, gledališke, lutkovne in radijske igre ter televizijske nadaljevanke.
—–
Industrijski sociolog JOŽE DERGANC je najprej delal na Inštitutu za javno upravo pri pravni fakulteti v Ljubljani. Po enoletni specializaciji v Parizu je od leta 1961 na Inštitutu za sociologijo in filozofijo pri ljubljanski univerzi vodil oddelek za industrijsko sociologijo, hkrati pa ta predmet predaval na tedanji Visoki šoli za politične vede. Poleg več razprav je napisal tudi prvi visokošolski učbenik »Industrijska sociologija«. Jože Derganc se je rodil na današnji dan leta 1934 v Novem mestu.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Triglavsko kočo na Kredarici so slavnostno odprli na današnji dan leta 1896. Postavljena je bila po načrtih Jakoba Aljaža; ta se v svojih spominih tistega dne spominja takole:
»Zelo živahna je bila otvoritev Triglavske koče. Že zvečer je prišlo iz vseh krajev veliko odličnih turistov, pa tudi veliko domačinov, fantov in deklet, ki so veselo prepevali. Vodja narodnih pevcev je bil pisatelj Finžgar, ki je znal sproti delati verze in napeve, zbor pa je za njim ponavljal. Bili smo vsi navdušeni. Tudi dokaj vodnikov in nosačev je bilo; skupaj nas je bilo veliko čez sto …”
Triglavska koča na Kredarici je naša najvišja planinska postojanka, saj stoji 2.512 metrov visoko.
——
Na današnji dan leta 1907 se je na Lokvah v Trnovskem gozdu rodil mladinski pisatelj in šolnik VENČESLAV WINKLER. Po maturi na učiteljišču v Ljubljani je poučeval v različnih krajih na Štajerskem in Dolenjskem, ob okupaciji Jugoslavije aprila leta 1941 pa se je vključil v narodnosovobodilno gibanje. Naslednje leto so ga Italijani aretirali in poslali v taborišče na otok Rab. Po kapitulaciji Italije je postal komandant 2. bataljona Rabske brigade in se z njo vrnil v Slovenijo, nekaj pozneje pa je bil imenovan za načelnika oddelka za osnovno šolstvo pri Predsedstvu Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Leta 1944 je sestavil »Prvo čitanko« z ilustracijami Ive Šubica, vendar zaradi pomanjkanja papirja in bližajočega se konca vojne ni bila natisnjena; osnutek hrani Slovenski šolski muzej v Ljubljani. Po vojni je vodil obnovo osnovnega šolstva v Sloveniji ter organiziral slovensko šolstvo na Primorskem.
Venčeslav Winkler je začel mladinsko poezijo in prozo objavljati že v študijskih letih. Snov je zajemal iz sveta otrok in mladine, iz vaškega in mestnega okolja, posvečal pa se je tudi socialni in narodni tematiki. Pisal je še klasične in sodobne pravljice ter zgodovinske povesti. Prisrčne so njegove zgodbe o ljudskih junakih, kmečkih puntarjih in junakih v bojih proti Turkom. Njegovi deli »O fantu, ki je znal žvižgati« in«Drejc z višave« sta doživeli več ponatisov. Zlasti za dela s področja mladinskega slovstva in šolstva je Venčeslav Winkler prejel več priznanj in odlikovanj, med njimi tudi Žagarjevo nagrado, takrat naše najvišje priznanje za uspehe na vzgojno- izobraževalnem področju.
——
Pisatelj LEOPOLD SUHODÓLČAN se je rodil na današnji dan leta 1928 v Žireh. Uveljavil se je predvsem z deli za mladino. Po pravljicah v ljudskem tonu in sodobnih pravljicah je začel Suhodolčan pisati še kratke zgodbe s prvinami literarnega nesmisla. V realističnih pripovedih je upodabljal vojni čas, najpogosteje pa je slikal doživljajski svet mladine v sodobnem mestnem okolju z značilnimi pustolovskimi prvinami. Leopold Suhodolčan je pisal tudi prozo za odrasle, gledališke, lutkovne in radijske igre ter televizijske nadaljevanke.
—–
Industrijski sociolog JOŽE DERGANC je najprej delal na Inštitutu za javno upravo pri pravni fakulteti v Ljubljani. Po enoletni specializaciji v Parizu je od leta 1961 na Inštitutu za sociologijo in filozofijo pri ljubljanski univerzi vodil oddelek za industrijsko sociologijo, hkrati pa ta predmet predaval na tedanji Visoki šoli za politične vede. Poleg več razprav je napisal tudi prvi visokošolski učbenik »Industrijska sociologija«. Jože Derganc se je rodil na današnji dan leta 1934 v Novem mestu.
Tri olimpijske igre – šest kolajn Režiser velikega formata Pogodba, ki je odrezala Primorsko
Diplomat iz Črnega Vrha pri Društvu narodov Pesnik vojne in ljubezni Dve pomembni mladinski reviji izpred stoletja
Častnik iz Vorančeve Požganice Praprotnice in cvetnice slovenskega ozemlja Sporazumi, ki so potrdili zahodno državno mejo
Avtor srbske državne himne in himne Slovenske vojske Novinarka, zapisana filmski tematiki Slikar, grafik in fotograf
Pobudnik prvega slovenskega pisateljskega društva Pevska pedagoginja uglednih opernih ustvarjalcev Operni glas za lirske vloge
Prva uspešna operacija sive mrene pri nas Inštruktor obveščevalcev in diverzantov Urednik lista Naši razgledi
Več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove Pobuda za slovensko univerzo sredi 19. stoletja Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Neveljaven email naslov