Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

10.08.2015


Triglavsko kočo na Kredarici so slavnostno odprli na današnji dan leta 1896. Postavljena je bila  po načrtih Jakoba Aljaža; ta se v svojih spominih tistega dne spominja takole:

»Zelo živahna je bila otvoritev Triglavske koče. Že zvečer je prišlo iz vseh krajev veliko odličnih turistov, pa tudi veliko domačinov, fantov in deklet, ki so veselo prepevali. Vodja narodnih pevcev je bil pisatelj Finžgar, ki je znal sproti delati verze in napeve, zbor pa je za njim ponavljal. Bili smo vsi navdušeni. Tudi dokaj vodnikov in nosačev je bilo; skupaj nas je bilo veliko čez sto …”

Triglavska koča na Kredarici je naša najvišja planinska postojanka, saj stoji 2.512 metrov visoko.

——

Na današnji dan leta 1907 se je na Lokvah v Trnovskem gozdu rodil mladinski pisatelj in šolnik  VENČESLAV  WINKLER.  Po maturi na učiteljišču v Ljubljani je poučeval v različnih krajih na Štajerskem in Dolenjskem, ob okupaciji Jugoslavije aprila leta 1941 pa se je vključil v narodnosovobodilno gibanje. Naslednje leto so ga Italijani aretirali in poslali v taborišče na otok Rab. Po kapitulaciji Italije je postal komandant 2. bataljona Rabske brigade in se z njo vrnil v Slovenijo, nekaj pozneje pa je bil imenovan za načelnika oddelka za osnovno šolstvo pri Predsedstvu Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Leta 1944 je sestavil »Prvo čitanko« z ilustracijami Ive Šubica, vendar zaradi pomanjkanja papirja in bližajočega se konca  vojne  ni  bila  natisnjena;  osnutek  hrani  Slovenski  šolski  muzej  v Ljubljani. Po vojni je vodil obnovo osnovnega šolstva v Sloveniji ter organiziral slovensko šolstvo na Primorskem.

Venčeslav Winkler  je začel mladinsko poezijo in prozo objavljati že v študijskih letih. Snov je zajemal iz sveta otrok in mladine, iz vaškega in mestnega okolja, posvečal pa se je tudi socialni in narodni tematiki. Pisal je še klasične in sodobne pravljice ter zgodovinske povesti. Prisrčne so njegove zgodbe o ljudskih junakih, kmečkih puntarjih in junakih v bojih proti Turkom. Njegovi deli »O fantu, ki je znal žvižgati« in«Drejc z višave« sta doživeli več ponatisov. Zlasti za dela s področja mladinskega slovstva in šolstva je Venčeslav Winkler prejel več priznanj in odlikovanj, med njimi tudi Žagarjevo nagrado,  takrat naše najvišje priznanje za uspehe na vzgojno- izobraževalnem področju.

——

Pisatelj LEOPOLD SUHODÓLČAN  se je rodil na današnji dan leta 1928 v Žireh.  Uveljavil se je predvsem z deli za mladino. Po pravljicah v ljudskem tonu in sodobnih pravljicah je začel Suhodolčan pisati še kratke zgodbe s prvinami literarnega nesmisla. V realističnih pripovedih je upodabljal vojni čas, najpogosteje pa je slikal doživljajski svet mladine v sodobnem mestnem okolju z značilnimi pustolovskimi prvinami. Leopold Suhodolčan je pisal tudi prozo za odrasle, gledališke, lutkovne in radijske igre ter televizijske nadaljevanke.

—–

Industrijski sociolog  JOŽE  DERGANC  je najprej delal na Inštitutu za javno upravo pri pravni fakulteti v Ljubljani. Po enoletni specializaciji v Parizu je od leta 1961 na Inštitutu za sociologijo in filozofijo pri ljubljanski univerzi vodil oddelek za industrijsko sociologijo, hkrati pa ta predmet predaval na tedanji Visoki šoli za politične vede. Poleg več razprav je napisal tudi prvi visokošolski učbenik »Industrijska sociologija«. Jože Derganc  se je rodil na današnji dan leta 1934 v Novem mestu.


Na današnji dan

6248 epizod

Na današnji dan

6248 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

10.08.2015


Triglavsko kočo na Kredarici so slavnostno odprli na današnji dan leta 1896. Postavljena je bila  po načrtih Jakoba Aljaža; ta se v svojih spominih tistega dne spominja takole:

»Zelo živahna je bila otvoritev Triglavske koče. Že zvečer je prišlo iz vseh krajev veliko odličnih turistov, pa tudi veliko domačinov, fantov in deklet, ki so veselo prepevali. Vodja narodnih pevcev je bil pisatelj Finžgar, ki je znal sproti delati verze in napeve, zbor pa je za njim ponavljal. Bili smo vsi navdušeni. Tudi dokaj vodnikov in nosačev je bilo; skupaj nas je bilo veliko čez sto …”

Triglavska koča na Kredarici je naša najvišja planinska postojanka, saj stoji 2.512 metrov visoko.

——

Na današnji dan leta 1907 se je na Lokvah v Trnovskem gozdu rodil mladinski pisatelj in šolnik  VENČESLAV  WINKLER.  Po maturi na učiteljišču v Ljubljani je poučeval v različnih krajih na Štajerskem in Dolenjskem, ob okupaciji Jugoslavije aprila leta 1941 pa se je vključil v narodnosovobodilno gibanje. Naslednje leto so ga Italijani aretirali in poslali v taborišče na otok Rab. Po kapitulaciji Italije je postal komandant 2. bataljona Rabske brigade in se z njo vrnil v Slovenijo, nekaj pozneje pa je bil imenovan za načelnika oddelka za osnovno šolstvo pri Predsedstvu Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Leta 1944 je sestavil »Prvo čitanko« z ilustracijami Ive Šubica, vendar zaradi pomanjkanja papirja in bližajočega se konca  vojne  ni  bila  natisnjena;  osnutek  hrani  Slovenski  šolski  muzej  v Ljubljani. Po vojni je vodil obnovo osnovnega šolstva v Sloveniji ter organiziral slovensko šolstvo na Primorskem.

Venčeslav Winkler  je začel mladinsko poezijo in prozo objavljati že v študijskih letih. Snov je zajemal iz sveta otrok in mladine, iz vaškega in mestnega okolja, posvečal pa se je tudi socialni in narodni tematiki. Pisal je še klasične in sodobne pravljice ter zgodovinske povesti. Prisrčne so njegove zgodbe o ljudskih junakih, kmečkih puntarjih in junakih v bojih proti Turkom. Njegovi deli »O fantu, ki je znal žvižgati« in«Drejc z višave« sta doživeli več ponatisov. Zlasti za dela s področja mladinskega slovstva in šolstva je Venčeslav Winkler prejel več priznanj in odlikovanj, med njimi tudi Žagarjevo nagrado,  takrat naše najvišje priznanje za uspehe na vzgojno- izobraževalnem področju.

——

Pisatelj LEOPOLD SUHODÓLČAN  se je rodil na današnji dan leta 1928 v Žireh.  Uveljavil se je predvsem z deli za mladino. Po pravljicah v ljudskem tonu in sodobnih pravljicah je začel Suhodolčan pisati še kratke zgodbe s prvinami literarnega nesmisla. V realističnih pripovedih je upodabljal vojni čas, najpogosteje pa je slikal doživljajski svet mladine v sodobnem mestnem okolju z značilnimi pustolovskimi prvinami. Leopold Suhodolčan je pisal tudi prozo za odrasle, gledališke, lutkovne in radijske igre ter televizijske nadaljevanke.

—–

Industrijski sociolog  JOŽE  DERGANC  je najprej delal na Inštitutu za javno upravo pri pravni fakulteti v Ljubljani. Po enoletni specializaciji v Parizu je od leta 1961 na Inštitutu za sociologijo in filozofijo pri ljubljanski univerzi vodil oddelek za industrijsko sociologijo, hkrati pa ta predmet predaval na tedanji Visoki šoli za politične vede. Poleg več razprav je napisal tudi prvi visokošolski učbenik »Industrijska sociologija«. Jože Derganc  se je rodil na današnji dan leta 1934 v Novem mestu.


03.03.2024

5. marec - Slavko Gliha (1940) agrarni ekonomist zavzet za kulturno dediščino

Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.03.2024

4. marec - Vojko Duletič (1924) avtor šestih celovečercev

Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

3. marec - Oskar Reya (1900) začetnik sodobne meteorološke znanosti pri nas

Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

2. marec - Pino Mlakar (1907) in temelji poklicnega baleta v Ljubljani

Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

1. marec - "Sovraštvo naj ne sega prek pepela umrlih" (1916)

Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

29. februar - električna luč v Slovenski Bistrici (1924)

Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

28. februar - Jože Srebrnič (1884) in »Smrt v Brdih«

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije


22.02.2024

27. februar -Vilma Bukovec (1920) sopranistka ljubljanske Opere

Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

26. februar - slikar in grafik Jože Tisnikar (1928) "temni mdernist"

John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

25. februar - Jožef Mrak (1709) projektant klavž na Idrijci

Koroški botanik Friedrich Martin Joseph Welwitsch in rastlina iz grba Namibije Albin Kjuder - škofovske pravice za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije Ivan Čargo, samosvoj slog in risbe z rdečim svinčnikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

24. februar - Zinka Zorko (1936) preučevalka slovenskih narečij

Matija Ahácel in “Pesme po Koroškim ino Štajarskim znane” Prenova naše psihiatrične službe in Janez Kanoni »Sto enainštirideset metrov! Svetovni rekord: Jože Šlibar, Jugoslavija!« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

23. februar - Prešernov Sonetni venec prvič med bralci (1834)

Franc Maister, oče generala in pesnika Rudolfa Maistra - Vojanova Albin Vengust - pobudnik letalskega reševanja v naših gorah Poezija Meter Rainer - pesmi, polne humorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

22. februar - dr. Valentin Meršol (1894) zdravnik in vodja slovenskega civilnega taborišča v Vetrinju

Peter Budkovič, začetnik slovenske enigmatike Sopranistka Vera Lacić in njene lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

21. februar - koda razpada države v zadnji ustavi nekdanje SFRJ (1974)

Albin Belar – seizmolog zapisan v svetovno zgodovino preučevanja potresov Ivan Vavpotič in osnutek za naše prve poštne znamke Metod Turnšek, domoljub in avtor koroških povesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

20. februar - Slovenska kulturna akcija v Buenos Airesu (1954)

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* “Catalogus librorum” – naš prvi knjigotrški katalog Cankarjev Kralj na Betajnovi na osvobojenem ozemlju v Črnomlju V Sloveniji prenehal veljati pravni red Jugoslavije


15.02.2024

19. februar - Črnomaljski zbor in Slovenski narodnoosvobodilni svet (1944)

Josip Kostanjevec - učitelj, pripovednik in pisatelj Josip Priol in prva sorta jablane vpisana v naš sortni register Ljubka Šorli Bratuž – zaradi slovenstva preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

18. februar - lakota in oblast spodbudita pridelavo krompirja (1833)

Iz zgodovine Dolenjskih Toplic Josip Čižman je poučeval zgodovino prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega 57 številka Nove revije - prispevki za slovenski nacionalni program navdušijo in razburijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

17. februar - Skladatelj Lojze Bratuž (1902) žrtev italijanskega fašističnega nasilja

Jožef Krajnc in razumevanje civilnega prava »Danes mole same gole stene kvišku« Pavla Jerina Lah - partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

16.februar - Peter Kozler (1824) in njegova »velika Slovenija«

Prva porodnišnica na Slovenskem Paskval Gujon, literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Tatjana Bregant, raziskovalka kolišč na Ljubljanskem barju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

15.februar - Maks Sever(1884) vzpon in nacionalizacija uspešnega podjetja

Simon Sodja, zadnji iz vrst borcev za severno mejo Viktor Zorman - pisatelj in vojni kurat Komisija za ugotavljanje vojnih zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 12 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov