Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Triglavsko kočo na Kredarici so slavnostno odprli na današnji dan leta 1896. Postavljena je bila po načrtih Jakoba Aljaža; ta se v svojih spominih tistega dne spominja takole:
»Zelo živahna je bila otvoritev Triglavske koče. Že zvečer je prišlo iz vseh krajev veliko odličnih turistov, pa tudi veliko domačinov, fantov in deklet, ki so veselo prepevali. Vodja narodnih pevcev je bil pisatelj Finžgar, ki je znal sproti delati verze in napeve, zbor pa je za njim ponavljal. Bili smo vsi navdušeni. Tudi dokaj vodnikov in nosačev je bilo; skupaj nas je bilo veliko čez sto …”
Triglavska koča na Kredarici je naša najvišja planinska postojanka, saj stoji 2.512 metrov visoko.
——
Na današnji dan leta 1907 se je na Lokvah v Trnovskem gozdu rodil mladinski pisatelj in šolnik VENČESLAV WINKLER. Po maturi na učiteljišču v Ljubljani je poučeval v različnih krajih na Štajerskem in Dolenjskem, ob okupaciji Jugoslavije aprila leta 1941 pa se je vključil v narodnosovobodilno gibanje. Naslednje leto so ga Italijani aretirali in poslali v taborišče na otok Rab. Po kapitulaciji Italije je postal komandant 2. bataljona Rabske brigade in se z njo vrnil v Slovenijo, nekaj pozneje pa je bil imenovan za načelnika oddelka za osnovno šolstvo pri Predsedstvu Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Leta 1944 je sestavil »Prvo čitanko« z ilustracijami Ive Šubica, vendar zaradi pomanjkanja papirja in bližajočega se konca vojne ni bila natisnjena; osnutek hrani Slovenski šolski muzej v Ljubljani. Po vojni je vodil obnovo osnovnega šolstva v Sloveniji ter organiziral slovensko šolstvo na Primorskem.
Venčeslav Winkler je začel mladinsko poezijo in prozo objavljati že v študijskih letih. Snov je zajemal iz sveta otrok in mladine, iz vaškega in mestnega okolja, posvečal pa se je tudi socialni in narodni tematiki. Pisal je še klasične in sodobne pravljice ter zgodovinske povesti. Prisrčne so njegove zgodbe o ljudskih junakih, kmečkih puntarjih in junakih v bojih proti Turkom. Njegovi deli »O fantu, ki je znal žvižgati« in«Drejc z višave« sta doživeli več ponatisov. Zlasti za dela s področja mladinskega slovstva in šolstva je Venčeslav Winkler prejel več priznanj in odlikovanj, med njimi tudi Žagarjevo nagrado, takrat naše najvišje priznanje za uspehe na vzgojno- izobraževalnem področju.
——
Pisatelj LEOPOLD SUHODÓLČAN se je rodil na današnji dan leta 1928 v Žireh. Uveljavil se je predvsem z deli za mladino. Po pravljicah v ljudskem tonu in sodobnih pravljicah je začel Suhodolčan pisati še kratke zgodbe s prvinami literarnega nesmisla. V realističnih pripovedih je upodabljal vojni čas, najpogosteje pa je slikal doživljajski svet mladine v sodobnem mestnem okolju z značilnimi pustolovskimi prvinami. Leopold Suhodolčan je pisal tudi prozo za odrasle, gledališke, lutkovne in radijske igre ter televizijske nadaljevanke.
—–
Industrijski sociolog JOŽE DERGANC je najprej delal na Inštitutu za javno upravo pri pravni fakulteti v Ljubljani. Po enoletni specializaciji v Parizu je od leta 1961 na Inštitutu za sociologijo in filozofijo pri ljubljanski univerzi vodil oddelek za industrijsko sociologijo, hkrati pa ta predmet predaval na tedanji Visoki šoli za politične vede. Poleg več razprav je napisal tudi prvi visokošolski učbenik »Industrijska sociologija«. Jože Derganc se je rodil na današnji dan leta 1934 v Novem mestu.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Triglavsko kočo na Kredarici so slavnostno odprli na današnji dan leta 1896. Postavljena je bila po načrtih Jakoba Aljaža; ta se v svojih spominih tistega dne spominja takole:
»Zelo živahna je bila otvoritev Triglavske koče. Že zvečer je prišlo iz vseh krajev veliko odličnih turistov, pa tudi veliko domačinov, fantov in deklet, ki so veselo prepevali. Vodja narodnih pevcev je bil pisatelj Finžgar, ki je znal sproti delati verze in napeve, zbor pa je za njim ponavljal. Bili smo vsi navdušeni. Tudi dokaj vodnikov in nosačev je bilo; skupaj nas je bilo veliko čez sto …”
Triglavska koča na Kredarici je naša najvišja planinska postojanka, saj stoji 2.512 metrov visoko.
——
Na današnji dan leta 1907 se je na Lokvah v Trnovskem gozdu rodil mladinski pisatelj in šolnik VENČESLAV WINKLER. Po maturi na učiteljišču v Ljubljani je poučeval v različnih krajih na Štajerskem in Dolenjskem, ob okupaciji Jugoslavije aprila leta 1941 pa se je vključil v narodnosovobodilno gibanje. Naslednje leto so ga Italijani aretirali in poslali v taborišče na otok Rab. Po kapitulaciji Italije je postal komandant 2. bataljona Rabske brigade in se z njo vrnil v Slovenijo, nekaj pozneje pa je bil imenovan za načelnika oddelka za osnovno šolstvo pri Predsedstvu Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Leta 1944 je sestavil »Prvo čitanko« z ilustracijami Ive Šubica, vendar zaradi pomanjkanja papirja in bližajočega se konca vojne ni bila natisnjena; osnutek hrani Slovenski šolski muzej v Ljubljani. Po vojni je vodil obnovo osnovnega šolstva v Sloveniji ter organiziral slovensko šolstvo na Primorskem.
Venčeslav Winkler je začel mladinsko poezijo in prozo objavljati že v študijskih letih. Snov je zajemal iz sveta otrok in mladine, iz vaškega in mestnega okolja, posvečal pa se je tudi socialni in narodni tematiki. Pisal je še klasične in sodobne pravljice ter zgodovinske povesti. Prisrčne so njegove zgodbe o ljudskih junakih, kmečkih puntarjih in junakih v bojih proti Turkom. Njegovi deli »O fantu, ki je znal žvižgati« in«Drejc z višave« sta doživeli več ponatisov. Zlasti za dela s področja mladinskega slovstva in šolstva je Venčeslav Winkler prejel več priznanj in odlikovanj, med njimi tudi Žagarjevo nagrado, takrat naše najvišje priznanje za uspehe na vzgojno- izobraževalnem področju.
——
Pisatelj LEOPOLD SUHODÓLČAN se je rodil na današnji dan leta 1928 v Žireh. Uveljavil se je predvsem z deli za mladino. Po pravljicah v ljudskem tonu in sodobnih pravljicah je začel Suhodolčan pisati še kratke zgodbe s prvinami literarnega nesmisla. V realističnih pripovedih je upodabljal vojni čas, najpogosteje pa je slikal doživljajski svet mladine v sodobnem mestnem okolju z značilnimi pustolovskimi prvinami. Leopold Suhodolčan je pisal tudi prozo za odrasle, gledališke, lutkovne in radijske igre ter televizijske nadaljevanke.
—–
Industrijski sociolog JOŽE DERGANC je najprej delal na Inštitutu za javno upravo pri pravni fakulteti v Ljubljani. Po enoletni specializaciji v Parizu je od leta 1961 na Inštitutu za sociologijo in filozofijo pri ljubljanski univerzi vodil oddelek za industrijsko sociologijo, hkrati pa ta predmet predaval na tedanji Visoki šoli za politične vede. Poleg več razprav je napisal tudi prvi visokošolski učbenik »Industrijska sociologija«. Jože Derganc se je rodil na današnji dan leta 1934 v Novem mestu.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije
Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški botanik Friedrich Martin Joseph Welwitsch in rastlina iz grba Namibije Albin Kjuder - škofovske pravice za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije Ivan Čargo, samosvoj slog in risbe z rdečim svinčnikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Ahácel in “Pesme po Koroškim ino Štajarskim znane” Prenova naše psihiatrične službe in Janez Kanoni »Sto enainštirideset metrov! Svetovni rekord: Jože Šlibar, Jugoslavija!« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Maister, oče generala in pesnika Rudolfa Maistra - Vojanova Albin Vengust - pobudnik letalskega reševanja v naših gorah Poezija Meter Rainer - pesmi, polne humorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Budkovič, začetnik slovenske enigmatike Sopranistka Vera Lacić in njene lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Albin Belar – seizmolog zapisan v svetovno zgodovino preučevanja potresov Ivan Vavpotič in osnutek za naše prve poštne znamke Metod Turnšek, domoljub in avtor koroških povesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* “Catalogus librorum” – naš prvi knjigotrški katalog Cankarjev Kralj na Betajnovi na osvobojenem ozemlju v Črnomlju V Sloveniji prenehal veljati pravni red Jugoslavije
Josip Kostanjevec - učitelj, pripovednik in pisatelj Josip Priol in prva sorta jablane vpisana v naš sortni register Ljubka Šorli Bratuž – zaradi slovenstva preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz zgodovine Dolenjskih Toplic Josip Čižman je poučeval zgodovino prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega 57 številka Nove revije - prispevki za slovenski nacionalni program navdušijo in razburijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Krajnc in razumevanje civilnega prava »Danes mole same gole stene kvišku« Pavla Jerina Lah - partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva porodnišnica na Slovenskem Paskval Gujon, literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Tatjana Bregant, raziskovalka kolišč na Ljubljanskem barju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Simon Sodja, zadnji iz vrst borcev za severno mejo Viktor Zorman - pisatelj in vojni kurat Komisija za ugotavljanje vojnih zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Andrej Perko, krasoslovec, ki je razširil sloves Postojnske jame Valentin Zarnik, ognjeviti govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Stanko Lorger, matematik in prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof Žiga Krištof plemeniti Herberstein, soustanovitelj javne znanstvene (danes semeniške) knjižnice v Ljubljani Ivan Sedej in teoretična utemeljitev varstva etnoloških spomenikov Štirje zvezki “Koroških slovenskih narodnih pesmi” Zdravka Švikaršiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Valentin Stanič in prvo društvo zoper trpinčenje živali Franc Aichholzer, starosta slovenskih koroških učiteljev “Teleskop”, roman Ivana Bratka o pobegu iz italijanskega koncentracijskega taborišča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Simon Robič, duhovnik, domač v naravoslovju Božo Vičar, operni ustvarjalec na Hrvaškem Milka Hartman - poeziji zapisana koroška Slovenka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Lavrin, predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Remigij Bratož - v Montrealu nagrajeni karikaturist Dušan Senčar - z olimpijskih iger – na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jakob Peregrin Paulič, prvi slovenski škof krške škofije Pavel Kernjak in zvestoba izročilu koroških pevskih zborov Strojnik Ivan Munda, projektant transportnih naprav *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov