Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pisatelj OSKAR HUDALES je končal učiteljišče v Mariboru in do začetka druge svetovne vojne poučeval na Štajerskem. Med vojno je bil izgnan v Srbijo in se je priključil tamkajšnjim partizanom. Po vojni je bil šolski nadzornik. Za mladino je pisal črtice in povesti, spomine in pravljice. Po romantičnih zgledih je napisal tudi nekaj obsežnih zgodovinskih romanov, namenjenih odraslim bralcem,. V njih je opisoval preteklost Spodnje Panonije med vladavino kneza Koclja in po njegovi smrti, ko so se po porazu v Blatnem Kostelu preživeli naselili v Poetoviu in okoliških krajih, ter zgodovino gornjegrajske opatije in okolice. Bil je spreten fabulist, ki je zgodbo gradil z naglim zaporedjem napetih, pogosto nepričakovanih dogodkov. Oskar Hudales se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v kraju Žaga pri Tolminu.
—–
Novinar in publicist MILENKO ŠOBER je v ljubljansko radijsko hišo prišel leta 1947; najprej v uredništvo literarnih oddaj, nato je bil urednik takrat zelo priljubljenih Veselih večerov ter pozneje urednik Radijskega dnevnika. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja se je začel novinarsko ukvarjati s turizmom in kmalu je postal cenjen strokovnjak na tem področju. Ustanovil je in več kot tri desetletja tudi vodil sekcijo turističnih novinarjev Slovenije, vrsto let pa je bil tudi član komiteja Svetovne federacije turističnih novinarjev in piscev.
Milenko Šober je že od vsega začetka sodeloval oziroma pripravljal eno najstarejših tedenskih oddaj našega radia: O morju in pomorščakih. Za svoje delo je prejel veliko priznanj, med njimi trikrat Tomšičevo nagrado; zadnjo leta 1989 za življenjsko delo. Rodil se je na današnji dan leta 1923 na Ptuju.
—–
Lepega avgustovskega večera na današnji dan leta 1934 se je nad vasico Ženavlje na Goričkem nenadoma pojavil balon. Vaščani so bili presenečeni, a starejši so že vedeli, da je to “lüftbalon”; podobnega so opazovali pred štirimi desetletji, ko je na večji višini preletel njihov kraj. Ta pa je letel sumljivo nizko in potnika v balonu sta, ko sta zagledala vaščane, spustila vrv in oni so ju potegnili na njivo med buče in mladi fižol.
“Balonarja” sta bila belgijska znanstvenika, ki sta vzletela tistega jutra ob šestih zjutraj in nato do višine 16.000 metrov raziskovala različne meteorološke pojave. Toda neugoden veter v nižjih plasteh ju je odnesel čez Avstrijo proti Sloveniji in po štirinajstih urah sta zasilno pristala v Ženavljah.
Domačini so ju lepo sprejeli, pogostili in prenočili. Naslednja dva dni sta pospravljala balon in ga odpeljala v Ljubljano, od tam pa z letalom v Zagreb in naprej na Dunaj. V Zagrebu ju je odlikoval sam jugoslovanski kralj Aleksander, ženaveljskemu šolskemu upravitelju, pri katerem sta nekaj dni preživala balonarja, pa se je z medaljo zahvalil tudi belgijski kralj Leopold. O tem nenavadnem pristanku na Goričkem so več dni poročali evropsko časopisje in radijske postaje, celo ameriške.
V spomin na ta dogodek pred 81-imi leti so v Ženavljah ob koncu prejšnjega stoletja blizu kraja zasilnega pristanka belgijskega balona postavili bronast spomenik, ki simbolizira balon, občina Gornji Petrovci, h kateri sodijo Ženavlje, pa si je prav 18. avgust izbrala za svoj praznik.
6283 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Pisatelj OSKAR HUDALES je končal učiteljišče v Mariboru in do začetka druge svetovne vojne poučeval na Štajerskem. Med vojno je bil izgnan v Srbijo in se je priključil tamkajšnjim partizanom. Po vojni je bil šolski nadzornik. Za mladino je pisal črtice in povesti, spomine in pravljice. Po romantičnih zgledih je napisal tudi nekaj obsežnih zgodovinskih romanov, namenjenih odraslim bralcem,. V njih je opisoval preteklost Spodnje Panonije med vladavino kneza Koclja in po njegovi smrti, ko so se po porazu v Blatnem Kostelu preživeli naselili v Poetoviu in okoliških krajih, ter zgodovino gornjegrajske opatije in okolice. Bil je spreten fabulist, ki je zgodbo gradil z naglim zaporedjem napetih, pogosto nepričakovanih dogodkov. Oskar Hudales se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v kraju Žaga pri Tolminu.
—–
Novinar in publicist MILENKO ŠOBER je v ljubljansko radijsko hišo prišel leta 1947; najprej v uredništvo literarnih oddaj, nato je bil urednik takrat zelo priljubljenih Veselih večerov ter pozneje urednik Radijskega dnevnika. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja se je začel novinarsko ukvarjati s turizmom in kmalu je postal cenjen strokovnjak na tem področju. Ustanovil je in več kot tri desetletja tudi vodil sekcijo turističnih novinarjev Slovenije, vrsto let pa je bil tudi član komiteja Svetovne federacije turističnih novinarjev in piscev.
Milenko Šober je že od vsega začetka sodeloval oziroma pripravljal eno najstarejših tedenskih oddaj našega radia: O morju in pomorščakih. Za svoje delo je prejel veliko priznanj, med njimi trikrat Tomšičevo nagrado; zadnjo leta 1989 za življenjsko delo. Rodil se je na današnji dan leta 1923 na Ptuju.
—–
Lepega avgustovskega večera na današnji dan leta 1934 se je nad vasico Ženavlje na Goričkem nenadoma pojavil balon. Vaščani so bili presenečeni, a starejši so že vedeli, da je to “lüftbalon”; podobnega so opazovali pred štirimi desetletji, ko je na večji višini preletel njihov kraj. Ta pa je letel sumljivo nizko in potnika v balonu sta, ko sta zagledala vaščane, spustila vrv in oni so ju potegnili na njivo med buče in mladi fižol.
“Balonarja” sta bila belgijska znanstvenika, ki sta vzletela tistega jutra ob šestih zjutraj in nato do višine 16.000 metrov raziskovala različne meteorološke pojave. Toda neugoden veter v nižjih plasteh ju je odnesel čez Avstrijo proti Sloveniji in po štirinajstih urah sta zasilno pristala v Ženavljah.
Domačini so ju lepo sprejeli, pogostili in prenočili. Naslednja dva dni sta pospravljala balon in ga odpeljala v Ljubljano, od tam pa z letalom v Zagreb in naprej na Dunaj. V Zagrebu ju je odlikoval sam jugoslovanski kralj Aleksander, ženaveljskemu šolskemu upravitelju, pri katerem sta nekaj dni preživala balonarja, pa se je z medaljo zahvalil tudi belgijski kralj Leopold. O tem nenavadnem pristanku na Goričkem so več dni poročali evropsko časopisje in radijske postaje, celo ameriške.
V spomin na ta dogodek pred 81-imi leti so v Ženavljah ob koncu prejšnjega stoletja blizu kraja zasilnega pristanka belgijskega balona postavili bronast spomenik, ki simbolizira balon, občina Gornji Petrovci, h kateri sodijo Ženavlje, pa si je prav 18. avgust izbrala za svoj praznik.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja »1551« – glasilo za univerzitetna in javna vprašanja
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Metodik fizike
Romana z jugoslovansko politično idejo Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Pionir radijskih iger Glas Mojčine pesmi za prvi film o Kekcu Mariborski industrialec – rešitelj Judov
Volilni uspeh koroških Slovencev Pribočnik jugoslovanske kraljice Marije Projekti gradbenika in geomehanika
Temelji slovenske akademske laične filozofije Avantgardist novomeške pomladi Velenje postane mesto
Vzgojitelj klasičnih filologov Predanost gozdovom Blaženi škof Anton Martin Slomšek
Streli na protestnike v Ljubljani Ustanovitelj hranilništva na Slovenskem Začetki Narodne galerije
»Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat Vojaški uspeh pohorskih partizanov Alpinist Johannes Frischauf je bil po poklicu profesor matematike na graški univerzi, kot alpinist pa je od leta 1868 sistematično obiskoval in preučeval predvsem Savinjske Alpe. Leta 1873 je izdal gorski vodnik po Štajerskem, Kranjskem in Koroškem, ki ga je naslednje leto razširil še na Istro, Dalmacijo in Črno goro. Frischauf je tudi začetnik planinske organiziranosti na Hrvaškem, saj je leta 1874 v Ogulinu navdušil Budislava Budisavljevića, da je ustanovil Hrvatsko planinarsko društvo. Organiziral je tudi graditev planinskih koč na Korošici, Okrešlju – kjer se po njem imenuje Frischaufov dom - in nad Suhim dolom. Njegovo najboljše delo je obsežna knjiga o Savinjskih Alpah (»Die Sannthaler Alpen«), ki je izšla leta 1877. O slovenskih gorah je pisal tako v slovenskem kot v nemškem časopisju. Slovensko planinsko društvo ga je leta 1893 imenovalo za častnega člana. Ko je Jakob Aljaž podaril kupljeni vrh Triglava Slovenskemu planinskemu društvu, je Johannes Frischauf zapisal: »Sedaj Slovenci smejo biti ponosni na svoje planinske uspehe, ki so jih sami dosegli: Slovensko planinsko društvo ima v svoji posesti Triglav, da celo Savinjske Alpe: Slovenci naj krepko napredujejo, kakor so začeli in naj vedno težijo po najvišjem smotru«. Johannes Frischauf se je rodil leta 1837 na Dunaju. Pesnica in pisateljica Katka Zupančič je po končanem učiteljišču v Gorici poučevala v šoli notredamskih sester v Novem mestu ter več šolah v Beli krajini. Leta 1923 se je preselila v Chicago v Združenih državah Amerike in pisala v tamkajšnje slovensko časopisje, družinske koledarje in Cankarjev glasnik. Vodila je slovensko šolo in kot režiserka sodelovala v dramskem društvu. Med drugo svetovno vojno je bila članica Izvršnega odbora Slovensko-ameriškega narodnega sveta ter delovala v Slovenski sekciji jugoslovanskega pomožnega odbora. Kot pesnica je zajemala snov zlasti iz otroškega sveta in po večini pisala za šolsko mladino. Objavila je več kot tristo pesmi, približno 140 proznih besedil in pet dramskih del za otroke. V kratki prozi za odrasle je izpovedovala svoje socialistično prepričanje. Pisala je tudi proletarsko-propagandne in protivojne članke, bila prevajalka in sama ilustrirala svoja dela. Leta 1946 je v Chicagu izšla njena zbirka črtic in pesmi »Slike iz vsakdanjega življenja«. Katka Zupančič se je rodila leta 1889 v Kraljih pri Starem trgu ob Kolpi. 17. septembra 1890 se je v Zakójci nad Cerknim rodil, istega dne leta 1970 pa v Ljubljani umrl - pisatelj France Bevk. Šolal se je na učiteljišču v Gorici in Kopru. Najprej je bil učitelj, v prvi svetovni vojni je bil na vzhodni fronti, po letu 1918 je bil novinar, nato pa kulturni delavec, organizator ter predvsem pisatelj na Primorskem. *Posnetek Ker je bilo Bevkovo delovanje na vseh področjih izrazito narodnouporniško, je bil večkrat preganjan in zaprt. Leta 1943 je odšel v partizane, po osvoboditvi pa je sodeloval v političnem in kulturnem življenju v Ljubljani. Prvo in edino pesniško zbirko je France Bevk izdal leta 1921 v Gorici. V začetku svoje ustvarjalne poti je pisal drame, pozneje pa se je povsem posvetil pripovedništvu. V teh delih je ohranil veliko romantičnih prvin, predvsem v zgodovinskih romanih, ki posredno govorijo o nacionalnem zatiranju Slovencev pod italijansko oblastjo in fašističnim raznarodovalnim pritiskom. Takšna dela so Umirajoči bog Triglav, trilogija Znamenja na nebu in Človek proti človeku. O socialni in narodnostni stiski v slovenski Benečiji je pisal v romanu Kaplan Martin Čedermac; tega štejemo za enega najboljših slovenskih romanov. France Bevk je bil eden najplodovitejših slovenskih pisateljev, pomembno pa je tudi njegovo mladinsko leposlovje. Leta 1941 je del Pohorske partizanske čete napadel nemško policijsko posadko v lovski koči na Klopnem vrhu na Pohorju. Na nemški strani sta padla dva policista, eden je bil ranjen, Pohorska četa pa je imela enega padlega borca in enega ranjenca. Partizani so kočo zažgali, ranjenega nemškega policista pa v skladu z določili mednarodnega vojnega prava oskrbeli. Na nosilih in pokrit je pod bližnjo smreko pričakal jutranji prihod policistov iz Lovrenca na Pohorju. Humano ravnanje partizanov je osupnilo okupatorjevo poveljstvo v Mariboru. To je bil eden prvih oboroženih spopadov odporniškega gibanja z okupatorjem na Pohorju. Nacistični okupatorji so po tem dogodku Pohorje razglasili za območje delovanja band in s tem za prostor, kjer se je mogoče gibati le s posebnim dovoljenjem. Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane V začetku tridesetih let šestnajstega stoletja se je turški sultan Sulejman II. z močno vojsko odpravil na drugi pohod proti Dunaju. Glavnina turške vojske, približno 140 tisoč mož s 120 topovi, se je 16. septembra 1532 utaborila pred Mariborom in zahtevala prost prehod skozi mesto in čez dravski most. Ker jim meščani tega niso dovolili, so Turki v nekaj dneh zahodno od mesta čez Dravo zgradili pontonski most in se umikali proti Ptuju, med čakanjem pred Mariborom pa so ropali po okolici in požgali nekaj manjših krajev. Ko je prišla vsa vojska čez Dravo in se utaborila na Ptujskem polju, so most zažgali. Ropali so pod Pohorjem in razdejali nekaj gradov. Utrjenega Ptuja niso napadli, ampak je trpela mestna okolica. Turki so požgali naselja v širši okolici mesta. Del turške vojske je odvihral nad Veliko Nedeljo in Ormož, ki so ga Turki razdejali. Ta veliki pohod, ob katerem so slovenske dežele prvič in zadnjič videle glavnino sultanove vojske, je hkrati pomenil tudi konec obdobja velikih turških vpadov. Po tistem, ko je za Anglijo v celinskem delu Evrope prvo železnico zgradila Nemčija se je tudi v avstrijskem cesarstvu porodila zamisel o železniški povezavi prestolnice Dunaja in okna v svet – pristanišča v Trstu. Na slovenskem ozemlju so jo leta 1846 pripeljali do Celja, na današnji dan leta 1849 pa je prvi vlak po južni železnici pripeljal tudi v Ljubljano. *Posnetek Je povedal inženir Karel Rustja eden naših najpomembnejših poznavalcev zgodovine železnice. Ob prihodu prvega vlaka je bilo v mestu veliko slavje: bilo je lepo okrašeno in razsvetljeno. Natanko ob petih popoldne – bila je nedelja – se je iz lin ljubljanskega gradu razleglo grmenje topovskih salv, iz zvonikov vseh cerkva pa glasno zvonjenje. Lokomotivi z imenoma Ljubljana in Triglav, ki sta na ljubljanski kolodvor prisopihali s tem vlakom, sta bili okrašeni s slovenskimi, štajerskimi in avstrijskimi zastavami ter okrašeni z venčki zelenja. Kot so poročali takratni časniki, je prvi vlak na postaji in v okolici pričakala taka množica, kakršne do takrat Ljubljana še ni videla. Zadružni delavec in finančni strokovnjak Miloš Štibler se je kot Mihael Stibler rodil pred 140 leti (1882) v Fali v Dravski dolini. Po maturi na mariborski klasični gimnaziji se je vključil v zadružno gibanje in se zavzemal za narodno in gospodarsko enakopravnost Slovencev na Štajerskem. Zaradi slabih gmotnih razmer je opustil študij slavistike na Dunaju in postal študent višje zadružne šole v Darmstadtu. Leta 1919 je na Dunaju delal kot revizor in referent jugoslovanskih zadružnih zvez, že naslednje leto pa je odšel v Beograd kot član narodnega predstavništva Jugoslovanske demokratske stranke kot namestnik poslanca dr. Vekoslava Kukovca. Do leta 1922 je bil vodja kabineta ministra za kmetijstvo in tudi vodja kabineta pri svojem bodočem tastu Ivanu Puclju. Pozneje je služboval v Ljubljani in bil do leta 1945 vodja oddelka za kreditiranje založništva v Privilegirani agrarni banki Beograd. Miloš Štibler je bil vsestranska osebnost in kot tak leta 1911 tudi pobudnik ustanovitev Dramatičnega društva v Celju in ena ključnih osebnosti zgodovine celjskega gledališča. Poslovnež in ladjar Franc Jelovšek je bil z reškima ladjarjema Mâtejem Grasserjem in Antejem Matešićem sredi 19. stoletja lastnik trgovske jadrnice z imenom Laibach – Ljubljana in solastnik še ene trgovske jadrnice z imenom Fiume – Reka. Zaradi poslovnih uspehov in ugleda je bil vrsto let član predsedstva Trgovske in industrijske zbornice na Reki, pred 180 leti (1842) pa ga je ljubljanski mestni svet imenoval za častnega meščana. Franc Jelovšek se je rodil leta 1798 v kraju Gornje Vreme v današnji občini Divača. Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Neveljaven email naslov