Okulist EMIL BOCK se je rodil na današnji dan leta 1857 v Vadovicah na Poljskem. Gimnazijo je končal v Ljubljani, medicino pa na Dunaju – tam se je tudi specializiral v okulistiki. Leta 1886 je postal docent za očesne bolezni na Dunaju, naslednje leto pa se je zaposlil na kirurškem oddelku Civilne bolnice na Ajdovščini v Ljubljani. Istega leta je opravil prvo operacijo sive mrene v Ljubljani in na Slovenskem uvedel zdravljenje očesnih bolezni z radijem. Emil Bock je bil dolgoletni predsednik sanitetnega sveta za Kranjsko in višji zdravstveni svetnik. Na njegovo pobudo je Kranjska hranilnica v Ljubljani sezidala ustanovo za neozdravljive bolezni; ta je bila leta 1923 spremenjena v bolnišnico za ženske bolezni in porodništvo.
—–
Nestor slovenske dermatovenerologije in med zdravniki te stroke najpomembnejša osebnost med svetovnima vojnama in neposredno po drugi je bil JERNEJ DEMŠAR. Rodil se je na današnji dan pred 140-imi leti v Železnikih. Medicino je študiral na Dunaju, dermatologijo pa je specializiral na Dunaju in v Hamburgu. Leta 1924 je prevzel dermatološkovenerološki oddelek ljubljanske splošne bolnišnice. Po vojni je postal redni profesor na medicinski fakulteti in prvi predstojnik dermatološke klinike. Jernej Demšar je v okviru Slovenskega planinskega društva leta 1912 v Kranjski Gori ustanovil prvo gorsko reševalno postajo.
—–
Pravnik, dramatik in pesnik JERNEJ STANTE se je rodil na današnji dan leta 1900 v Šentjurju pri Celju. Od leta 1941 je sodeloval z Osvobodilno fronto in Varnostno-obveščevalno službo, leta 1943 pa je bil na osvobojenem ozemlju imenovan za sodnika Višjega vojaškega sodišča. Po koncu vojne je opravljal visoke sodniške službe, v strokovnem časopisju pa objavljal prispevke o partizanskem in gospodarskem sodstvu, javnem tožilstvu ter državni arbitraži. Jernej Stante je v obdobju med obema vojnama pod psevdonimom Stanko Zalar objavljal pesmi in odlomke dramskih pesnitev, v katerih je močno opazen vpliv Strindberga in nemškega ekspresionizma, predvsem kozmičnega. V dela je rad vpletal folkloro in eksotiko neznanih dežel.
—–
Na današnji dan pred sto leti se je v Čatežu ob Savi rodil slikar in grafik VLADIMIR LAMUT. V Zagrebu je najprej študiral umetnostno zgodovino in nato še slikarstvo. Leta 1942 je bil interniran v Gonarsu, po vojni pa je začel poučevati risanje. Po letu 1954 se je v grafiki izpopolnjeval v Parizu in Bruslju. Posvečal se je tehniki suhe igle, litografiji, risbi, olju, gvašu in akvarelu, v zadnjem letu življenja tudi barvni monotipiji. Upodabljal je dolenjsko podeželje, zlasti Krko, izrazit pa je bil v velemestnih vedutah. Vladimir Lamut je bil realist z močnim ekspresivnim poudarkom, nenehen iskalec osebnega izraza in predvsem grafično nadarjen krajinar.
—–
Pisatelj VOJKO ARKO je leta 1944 v Ljubljani končal študij prava, nekaj pozneje v Padovi doktoriral iz političnih ved, leta 1948 pa je odšel v Argentino. V začetku 60-ih let prejšnjega stoletja je bil ustanovni član Slovenskega planinskega društva v znanem argentinskem turističnem kraju Bariloče, pobudnik graditve planinskih koč in poti ter eden najboljših poznavalcev Andov med Slovenci v Argentini. Od leta 1969 sta po njem imenovana eden izmed vrhov v teh gorah (Cerro Arko) ter bivak na Capilli. Pisal je tudi članke, poročila in črtice o življenju v Bariločah, bil glavni sodelavec slovenske planinske revije v Argentini “Gore” in soavtor knjige “Dhaulagiri”, objavil pa je še tri samostojna literarna dela. Vojko Arko se je rodil na današnji dan leta 1920 v Ribnici.