Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ljubljanski župan Ivan Hribar je na današnji dan leta 1910 s posebnim razglasom pojasnil meščanom, da njegovo veličanstvo ni blagovolilo potrditi njegove šeste soglasne izvolitve za župana. To je pomenilo konec županovanja Ivana Hribarja, čeprav se je kranjska prestolnica prav po njegovi zaslugi iz “dolge vasi” razvila v sodobno srednjeevropsko mesto in Hribar še danes velja za najboljšega ljubljanskega župana doslej.
Mnogi menijo, da je cesar zavrnil izvolitev Hribarja tudi zaradi uspešnega spletkarjenja tedanjega voditelja slovenskega katoliškega političnega tabora Ivana Šušteršiča. Da bi omajali ugled, ki ga je pri Ljubljančanih imel Ivan Hribar, je Vseslovenska ljudska stranka celo sprožila preiskavo o njegovem finančnem poslovanju. Preiskovalci so v več kakor tristo straneh dolgem poročilu ugotovili, da v štirinajstih letih Hribarjevega županovanja ni bil vknjižen le znesek ene krone in 55 vinarjev.
—–
Pravnik in publicist JOŽKO ŽIBERNA je leta 1935 diplomiral na ljubljanski pravni fakulteti in začel delati kot odvetniški pripravnik. Že v gimnazijskih in študentskih letih je deloval zlasti v primorskih narodnoobrambnih organizacijah, v 30-ih letih prejšnjega stoletja pa je bil tudi predsednik “Mlade Soče”, društva mladih primorskih emigrantov, ki so se pred fašizmom umaknili v matično domovino.
Leta 1941 se je pridružil narodnoosvobodilnemu gibanju, vendar so ga leto pozneje Italijani aretirali in poslali v taborišče Visco, Nemci pa pozneje v Dachau. Po koncu vojne je bil eden vodilnih strokovnjakov v Narodni banki Jugoslavije, pozneje pa je vodil pravno službo pri Gospodarski zbornici Slovenije. V pravniški organizaciji je posebej podpiral dejavnost slovenskih zamejskih pravnikov. Pisal je o zamejski problematiki in domoznanstvu Krasa, bil je prvi urednik “Bančnega vestnika” ter soustanovitelj jugoslovanske Zveze društev pravnikov v gospodarstvu. Jožko Žiberna se je rodil na današnji dan leta 1910 v Divači.
—–
Na današnji dan leta 1922 se je v Mariboru rodil filmski režiser, scenarist in montažer MIRKO GROBLER. Najprej je snemal reklame in filmske obzornike, pozneje pa je oblikoval več kratkih filmov z značilnim ironično-kritičnim obravnavanjem žgočih družbenih problemov. Kot scenarist in režiser se je s filmom “Nočni izlet”, posnetim leta 1961, pridružil gibanju v jugoslovanskem filmu, ki je kritično obravnavalo sodobne teme. Ta film Mirka Groblerja govori o zlati mladini, ki živi na račun po vojni nastale politične in ekonomske elite.
—–
Agronom DARE BERNOT je bil tudi vrhunski športnik. Kot agronomski strokovnjak je bil od leta 1974 višji strokovni sodelavec pri katedri za tehnologijo rastlinskih živil agronomske fakultete v Ljubljani, kot športnik pa je bil tekmovalec in funkcionar v kanuizmu. Od leta 1956 do 63 je bil petkrat prvak Jugoslavije, z bratom Natanom Bernotom pa sta na svetovnem prvenstvu leta 1963 osvojila srebrno medaljo v kanuju dvokleku. Dare Bernot se je rodil na današnji dan leta 1933 v Ljubljani.
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Ljubljanski župan Ivan Hribar je na današnji dan leta 1910 s posebnim razglasom pojasnil meščanom, da njegovo veličanstvo ni blagovolilo potrditi njegove šeste soglasne izvolitve za župana. To je pomenilo konec županovanja Ivana Hribarja, čeprav se je kranjska prestolnica prav po njegovi zaslugi iz “dolge vasi” razvila v sodobno srednjeevropsko mesto in Hribar še danes velja za najboljšega ljubljanskega župana doslej.
Mnogi menijo, da je cesar zavrnil izvolitev Hribarja tudi zaradi uspešnega spletkarjenja tedanjega voditelja slovenskega katoliškega političnega tabora Ivana Šušteršiča. Da bi omajali ugled, ki ga je pri Ljubljančanih imel Ivan Hribar, je Vseslovenska ljudska stranka celo sprožila preiskavo o njegovem finančnem poslovanju. Preiskovalci so v več kakor tristo straneh dolgem poročilu ugotovili, da v štirinajstih letih Hribarjevega županovanja ni bil vknjižen le znesek ene krone in 55 vinarjev.
—–
Pravnik in publicist JOŽKO ŽIBERNA je leta 1935 diplomiral na ljubljanski pravni fakulteti in začel delati kot odvetniški pripravnik. Že v gimnazijskih in študentskih letih je deloval zlasti v primorskih narodnoobrambnih organizacijah, v 30-ih letih prejšnjega stoletja pa je bil tudi predsednik “Mlade Soče”, društva mladih primorskih emigrantov, ki so se pred fašizmom umaknili v matično domovino.
Leta 1941 se je pridružil narodnoosvobodilnemu gibanju, vendar so ga leto pozneje Italijani aretirali in poslali v taborišče Visco, Nemci pa pozneje v Dachau. Po koncu vojne je bil eden vodilnih strokovnjakov v Narodni banki Jugoslavije, pozneje pa je vodil pravno službo pri Gospodarski zbornici Slovenije. V pravniški organizaciji je posebej podpiral dejavnost slovenskih zamejskih pravnikov. Pisal je o zamejski problematiki in domoznanstvu Krasa, bil je prvi urednik “Bančnega vestnika” ter soustanovitelj jugoslovanske Zveze društev pravnikov v gospodarstvu. Jožko Žiberna se je rodil na današnji dan leta 1910 v Divači.
—–
Na današnji dan leta 1922 se je v Mariboru rodil filmski režiser, scenarist in montažer MIRKO GROBLER. Najprej je snemal reklame in filmske obzornike, pozneje pa je oblikoval več kratkih filmov z značilnim ironično-kritičnim obravnavanjem žgočih družbenih problemov. Kot scenarist in režiser se je s filmom “Nočni izlet”, posnetim leta 1961, pridružil gibanju v jugoslovanskem filmu, ki je kritično obravnavalo sodobne teme. Ta film Mirka Groblerja govori o zlati mladini, ki živi na račun po vojni nastale politične in ekonomske elite.
—–
Agronom DARE BERNOT je bil tudi vrhunski športnik. Kot agronomski strokovnjak je bil od leta 1974 višji strokovni sodelavec pri katedri za tehnologijo rastlinskih živil agronomske fakultete v Ljubljani, kot športnik pa je bil tekmovalec in funkcionar v kanuizmu. Od leta 1956 do 63 je bil petkrat prvak Jugoslavije, z bratom Natanom Bernotom pa sta na svetovnem prvenstvu leta 1963 osvojila srebrno medaljo v kanuju dvokleku. Dare Bernot se je rodil na današnji dan leta 1933 v Ljubljani.
Pobudnik prvega slovenskega pisateljskega društva Pevska pedagoginja uglednih opernih ustvarjalcev Operni glas za lirske vloge
Prva uspešna operacija sive mrene pri nas Inštruktor obveščevalcev in diverzantov Urednik lista Naši razgledi
Več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove Pobuda za slovensko univerzo sredi 19. stoletja Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Neveljaven email naslov