Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

24.08.2015


Prvi popolni prevod Biblije je protestantski pisec in pridigar Jurij Dalmatin končal leta 1578. Dve leti pozneje je ljubljanski tiskar Janez Mandelc natisnil poskusni list Biblije (ta je ohranjen v Gradcu), a nadvojvoda Karel II. je tiskanje prepovedal in dal tiskarno zapreti. Vendar so bili kranjski deželni stanovi vztrajni: po opravljenih korekturah v Gradcu so revizijo prevoda opravili v Ljubljani.

Na današnji dan leta 1581 so se zbrali izvedenci za grški, latinski in slovenski jezik iz treh dežel: Štajerske, Koroške in Kranjske in skupaj z Dalmatinom dokončno oblikovali slovensko besedilo. Ker so se zavedali, da knjige v avstrijskih tiskarnah ne bi mogli natisniti, so tisk naročili v  Wittenbergu na Nemškem. Delo je z naslovom ”Biblija, tu je vse svetu pismu stariga inu noviga testamenta” izšlo leta 1584, v naše kraje pa so 1500 izvodov, da jih ne bi zaplenili, pretihotapili v sodih.

—–

Gledališka igralka, režiserka in pedagoginja  AVGUSTA  DANILOVA je s prekinitvami ustvarjalno sodelovala v slovenskih gledaliških snovanjih več kot šest desetletij. Prvič je nastopila leta 1884, zadnjič pa leta 1950. Igralstva se je učila v šoli Dramatičnega društva, ki jo je vodil Ignacij Borštnik, izpopolnjevala pa se je v Pragi in na Dunaju. Kritka ji je priznala najširši igralski razpon in jo uvrstila med vrhunske jugoslovanske umetnice. Virtuozno je oblikovala predvsem pretresljive ženske like v naturalističnih dramah ter strastne in nesrečne ženske, ki jih je upodabljala dosledno realistično.

Ko je ljubljansko gledališče v prvi letih prejšnjega stoletja začelo v Ljubljano vabiti češke igralce, se je Avgusta Danilova čutila odrinjeno; odšla je v Trst in postala osrednja osebnost tamkajšnjega gledališča. Začela je tudi režirati ter poučevati v dramski šoli. Leta 1913 je odšla v Združene države Amerike. Med drugim je za gramofonsko  družbo Columbia snemala slovenske pesmi. Leta 1920 se je vrnila v Ljubljano, vendar se je nezadovoljna zaradi navzočnosti ruskih igralcev vrnila v Ameriko.

Po ponovni vrnitvi v domovino je praznovala štiridesetletnico dela in se kmalu upokojila, vendar je še vedno sodelovala z amaterji pri ljubljanskem radiu, v  Drami in po drugi svetovni vojni tudi pri filmu. Leta 1948 je v  našem prvem  povojnem  celovečernem  filmu  “Na svoji zemlji”    odlično odigrala vlogo Obrekarice. Gledališka igralka, režiserka in pedagoginja Avgusta Danilova se je rodila na današnji dan leta 1869 v Ljubljani.

—–

Na današnji dan pred 180-imi leti se je v kraju Cesta pri Grosupljem rodil  arheolog  samouk  in  topograf  JERNEJ  PEČNIK.  Zanimal se je za starinoslovje in leta 1884 postal sodelavec Kranjskega deželnega muzeja. Od takrat se je ukvarjal zgolj z arheološkim odkopavanjem. Deloval je na Kranjskem, še posebej pa na Dolenjskem, kjer je izkopaval na večini pomembnejšh najdbišč. Najdbe je najprej oddajal v deželni muzej, pozneje pa v dunajski naravoslovni muzej. Na željo avstrijske centralne komisije za varstvo spomenikov je Jernej Pečnik svoja spoznanja združil v šest arheoloških kart.


Na današnji dan

6278 epizod

Na današnji dan

6278 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

24.08.2015


Prvi popolni prevod Biblije je protestantski pisec in pridigar Jurij Dalmatin končal leta 1578. Dve leti pozneje je ljubljanski tiskar Janez Mandelc natisnil poskusni list Biblije (ta je ohranjen v Gradcu), a nadvojvoda Karel II. je tiskanje prepovedal in dal tiskarno zapreti. Vendar so bili kranjski deželni stanovi vztrajni: po opravljenih korekturah v Gradcu so revizijo prevoda opravili v Ljubljani.

Na današnji dan leta 1581 so se zbrali izvedenci za grški, latinski in slovenski jezik iz treh dežel: Štajerske, Koroške in Kranjske in skupaj z Dalmatinom dokončno oblikovali slovensko besedilo. Ker so se zavedali, da knjige v avstrijskih tiskarnah ne bi mogli natisniti, so tisk naročili v  Wittenbergu na Nemškem. Delo je z naslovom ”Biblija, tu je vse svetu pismu stariga inu noviga testamenta” izšlo leta 1584, v naše kraje pa so 1500 izvodov, da jih ne bi zaplenili, pretihotapili v sodih.

—–

Gledališka igralka, režiserka in pedagoginja  AVGUSTA  DANILOVA je s prekinitvami ustvarjalno sodelovala v slovenskih gledaliških snovanjih več kot šest desetletij. Prvič je nastopila leta 1884, zadnjič pa leta 1950. Igralstva se je učila v šoli Dramatičnega društva, ki jo je vodil Ignacij Borštnik, izpopolnjevala pa se je v Pragi in na Dunaju. Kritka ji je priznala najširši igralski razpon in jo uvrstila med vrhunske jugoslovanske umetnice. Virtuozno je oblikovala predvsem pretresljive ženske like v naturalističnih dramah ter strastne in nesrečne ženske, ki jih je upodabljala dosledno realistično.

Ko je ljubljansko gledališče v prvi letih prejšnjega stoletja začelo v Ljubljano vabiti češke igralce, se je Avgusta Danilova čutila odrinjeno; odšla je v Trst in postala osrednja osebnost tamkajšnjega gledališča. Začela je tudi režirati ter poučevati v dramski šoli. Leta 1913 je odšla v Združene države Amerike. Med drugim je za gramofonsko  družbo Columbia snemala slovenske pesmi. Leta 1920 se je vrnila v Ljubljano, vendar se je nezadovoljna zaradi navzočnosti ruskih igralcev vrnila v Ameriko.

Po ponovni vrnitvi v domovino je praznovala štiridesetletnico dela in se kmalu upokojila, vendar je še vedno sodelovala z amaterji pri ljubljanskem radiu, v  Drami in po drugi svetovni vojni tudi pri filmu. Leta 1948 je v  našem prvem  povojnem  celovečernem  filmu  “Na svoji zemlji”    odlično odigrala vlogo Obrekarice. Gledališka igralka, režiserka in pedagoginja Avgusta Danilova se je rodila na današnji dan leta 1869 v Ljubljani.

—–

Na današnji dan pred 180-imi leti se je v kraju Cesta pri Grosupljem rodil  arheolog  samouk  in  topograf  JERNEJ  PEČNIK.  Zanimal se je za starinoslovje in leta 1884 postal sodelavec Kranjskega deželnega muzeja. Od takrat se je ukvarjal zgolj z arheološkim odkopavanjem. Deloval je na Kranjskem, še posebej pa na Dolenjskem, kjer je izkopaval na večini pomembnejšh najdbišč. Najdbe je najprej oddajal v deželni muzej, pozneje pa v dunajski naravoslovni muzej. Na željo avstrijske centralne komisije za varstvo spomenikov je Jernej Pečnik svoja spoznanja združil v šest arheoloških kart.


05.11.2024

8. november - Gema Hafner (1919) literarna in prevajalska pot psihologinje

Pobudnik prvega slovenskega pisateljskega društva Pevska pedagoginja uglednih opernih ustvarjalcev Operni glas za lirske vloge


05.11.2024

7. november - Stanka Brezovar Kleiber (1937) od germanistike k baletni umetnosti

Prva uspešna operacija sive mrene pri nas Inštruktor obveščevalcev in diverzantov Urednik lista Naši razgledi


05.11.2024

6. november - Stanko Čurin (1929) vinar, ki je prestopal meje /tedaj/ možnega

Več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove Pobuda za slovensko univerzo sredi 19. stoletja Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov


25.10.2024

5. november - Dragotin Gustinčič (1882) zagovornik pravice do samoodločbe naroda

Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle


25.10.2024

4. november - županske volitve v Clevelandu (1941)

Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja


25.10.2024

3. november - nesreča Orient Expressa v Brestanici (1929)

Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso


25.10.2024

2. november - prvi latinski razlagalec Svetega pisma iz antične Poetovie (303)

Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta


25.10.2024

1. november - generalske epolete na majorjevih ramenih (1918)

Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom


25.10.2024

31. oktober - Dušan Munih (1924) od gimnazijca do partizanskega diverzanta

Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi


25.10.2024

30. oktober - Amalija Šimec (1893) prva slovenska Rockefellerjeva štipendistka

Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov


25.10.2024

29. oktober - Berta Ambrož (1944), Evrovizija 1966 in "Brez besed"

Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine


25.10.2024

28. oktober - »Praznik kakor ga še ni doživela slovenska beseda« (1928)

Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke


21.10.2024

27. oktober - Karol Grossman (1864) in naše prve gibljive slike

Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru


21.10.2024

26. oktober - Dane Zajc (1929) »véliki pesnik malega naroda«

Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije


21.10.2024

25. oktober - Dan suvernosti - odhod zadnjega vojaka JLA (1991)

Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske


21.10.2024

24. oktober - požig Solčave in izgon njenih prebivalcev (1944)

Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«


21.10.2024

23. oktober - Kočevarjem in Ribničanom pravica do trgovanja brez plačila davkov (1492)

Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke


21.10.2024

22. oktober - dr. Ivan Žolger (1867) minister v dunajski vladi

Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«


21.10.2024

21. oktober - Karla Bulovec Mrak (1895) naša prva kiparka

»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor


10.10.2024

20. oktober - Johann Kaspar von Seiller (1802) dunajski župan iz Maribora

Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu


Stran 1 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov