Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kapucini, člani najmlajše veje reda manjših bratov Frančiška Asiškega so živeli kot puščavniki in v uboštvu, nosili so brade in meniška oblačila z obvezno kapuco; od tod tudi ime kapucini. Njihovo najpomembnejše delo je bilo predvsem pridiganje in spovedovanje. V Ljubljano so prišli leta 1607, že naslednje leto pa je na današnji dan škof Tomaž Hren na veliki slovesnosti posvetil kapucinsko cerkev v Ljubljani, ki so jo postavili na vicedomskem vrtu, današnjem parku Zvezda ob Kongresnem trgu. Zbralo se je približno 20.000 ljudi iz 35-ih župnij Štajerske, Koroške in Kranjske. V sprevodu je bilo več kot 600 zastav in to naj bi bil največji sprevod dotlej.
Kapucini so kmalu postali najštevilnejša redovna skupnost na Slovenskem, danes pa so njihovi samostani v Ljubljani, Škofji Loki, Krškem, Celju, Mariboru, na Ptuju in v Vipavskem Križu. Med pridigarji in duhovnimi pisatelji so med menihi kapucinskega reda znani zlasti Janez Svetokriški, Rogerij Ljubljanski, Hipolit Novomeški in Frančišek iz Gorice.
Že v prvih letih po naselitvi na Slovenskem so začeli kapucini prirejati tudi pasijonske procesije; sprva na veliki četrtek ponoči, pozneje pa na veliki petek. V sprevodu so korakali rokodelci s cehovskimi banderami, pa tudi bičarji, križenosci in drugi spokorniki, v pasijonskih igrah pa so dobili vloge predvsem plemiči in meščani. Namen procesij je bil vplivati na preproste ljudi in jim dati priložnost za pokoro. Po letu 1616 so pasijonske procesije močno skrčili in jih že hoteli ukiniti, a so jih na prigovarjanje škofa Tomaža Hrena le ohranili.
—–
Avgusta leta 1669 je nemška igralska družina, sestavljena iz nekdanjih innsbruških dvornih komedijantov, kot dodatek k drami v Ljubljani prvič na Slovenskem igrala “senčno igro”, tedaj v Evropi še ne posebej razvito. V njej so “nastopale” gibljive lutke, nalepljene na lepenko, ki so, osvetljene, metale senco na belo platno ali na steno. V Evropi so senčne igre sicer postale modne šele v 18. stoletju.
—–
Na današnji dan leta 1912 se je v Ribnici rodil vojni reporter JOŽE PETEK. Ljubiteljsko se je ukvarjal tudi s slikanjem, rezbarjenjem in fotografijo. V narodnoosvobodilnem boju je deloval na kulturnopropagandnem področju in bil med drugim v štabu četrte operativne cone na Štajerskem vodja foto sekcije. Zaslovel je z dokumentarnimi in reportažnimi fotografskimi posnetki, objavljenimi v monografiji “S štirinajsto divizijo”, ki je izšla leta 1954. Društvo novinarjev Slovenije je od leta 1961 do 1973 ob razstavah novinarske fotogafije podeljevalo nagrado, imenovano po Jožetu Petku.
—–
Zdravnik MILAN ČERNELČ je diplomiral leta 1947 v Zagrebu in leta 1964 tam tudi doktoriral. Specializiral se je za endokrinologijo in hematologijo in bil več let predstojnik internega oddelka Splošne bolnišnice v Mariboru. Sam in z drugimi strokovnjaki je objavil približno 40 člankov iz hematologije ter napisal tudi več poljudnoznanstvenih knjig. Milan Černelč se je rodil na današnji dan leta 1920 na Dunaju.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Kapucini, člani najmlajše veje reda manjših bratov Frančiška Asiškega so živeli kot puščavniki in v uboštvu, nosili so brade in meniška oblačila z obvezno kapuco; od tod tudi ime kapucini. Njihovo najpomembnejše delo je bilo predvsem pridiganje in spovedovanje. V Ljubljano so prišli leta 1607, že naslednje leto pa je na današnji dan škof Tomaž Hren na veliki slovesnosti posvetil kapucinsko cerkev v Ljubljani, ki so jo postavili na vicedomskem vrtu, današnjem parku Zvezda ob Kongresnem trgu. Zbralo se je približno 20.000 ljudi iz 35-ih župnij Štajerske, Koroške in Kranjske. V sprevodu je bilo več kot 600 zastav in to naj bi bil največji sprevod dotlej.
Kapucini so kmalu postali najštevilnejša redovna skupnost na Slovenskem, danes pa so njihovi samostani v Ljubljani, Škofji Loki, Krškem, Celju, Mariboru, na Ptuju in v Vipavskem Križu. Med pridigarji in duhovnimi pisatelji so med menihi kapucinskega reda znani zlasti Janez Svetokriški, Rogerij Ljubljanski, Hipolit Novomeški in Frančišek iz Gorice.
Že v prvih letih po naselitvi na Slovenskem so začeli kapucini prirejati tudi pasijonske procesije; sprva na veliki četrtek ponoči, pozneje pa na veliki petek. V sprevodu so korakali rokodelci s cehovskimi banderami, pa tudi bičarji, križenosci in drugi spokorniki, v pasijonskih igrah pa so dobili vloge predvsem plemiči in meščani. Namen procesij je bil vplivati na preproste ljudi in jim dati priložnost za pokoro. Po letu 1616 so pasijonske procesije močno skrčili in jih že hoteli ukiniti, a so jih na prigovarjanje škofa Tomaža Hrena le ohranili.
—–
Avgusta leta 1669 je nemška igralska družina, sestavljena iz nekdanjih innsbruških dvornih komedijantov, kot dodatek k drami v Ljubljani prvič na Slovenskem igrala “senčno igro”, tedaj v Evropi še ne posebej razvito. V njej so “nastopale” gibljive lutke, nalepljene na lepenko, ki so, osvetljene, metale senco na belo platno ali na steno. V Evropi so senčne igre sicer postale modne šele v 18. stoletju.
—–
Na današnji dan leta 1912 se je v Ribnici rodil vojni reporter JOŽE PETEK. Ljubiteljsko se je ukvarjal tudi s slikanjem, rezbarjenjem in fotografijo. V narodnoosvobodilnem boju je deloval na kulturnopropagandnem področju in bil med drugim v štabu četrte operativne cone na Štajerskem vodja foto sekcije. Zaslovel je z dokumentarnimi in reportažnimi fotografskimi posnetki, objavljenimi v monografiji “S štirinajsto divizijo”, ki je izšla leta 1954. Društvo novinarjev Slovenije je od leta 1961 do 1973 ob razstavah novinarske fotogafije podeljevalo nagrado, imenovano po Jožetu Petku.
—–
Zdravnik MILAN ČERNELČ je diplomiral leta 1947 v Zagrebu in leta 1964 tam tudi doktoriral. Specializiral se je za endokrinologijo in hematologijo in bil več let predstojnik internega oddelka Splošne bolnišnice v Mariboru. Sam in z drugimi strokovnjaki je objavil približno 40 člankov iz hematologije ter napisal tudi več poljudnoznanstvenih knjig. Milan Černelč se je rodil na današnji dan leta 1920 na Dunaju.
Karel Bleiweis - začetnik slovenske psihiatrije Ivan Jurkovič - kiparske stvaritve med obema vojnama Mariborska letalska eskadrilja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Helena Menaše - urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Slovensko kulturno društvo v Clevelandu (1923) Začetki današnjega Pokrajinskega muzeja Kočevje (1953) *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šolstvo postane državna zadeva (1770) Just Bačar (1883) zdravnik - prostovoljec v balkanski vojni Igor Tavčar (1899) utemeljitelj naše znanstvene interne medicine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznik, ki so ga v 9. stoletju premaknili iz majskega v novembrski čas Znamenite negovske čelade Rudolf Maister: »Maribor in vso spodnjo Štajersko razglašam za jugoslovansko posest« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reformacija in prve knjige v našem jeziku Janko Ogris - deželni poslanec Koroške slovenske stranke Stane Jarm - kipar, presunjen z bolečino med in povojnega trpljenja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Malešič - Belokranjec v slovensko literaturo uvede prekmursko pokrajino Ivan Karlo Sancin - ne le virtuoz, tudi mojster izdelave violin Stane Kavčič - politik, ki je prehiteval čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragan Karel Šanda in pesniška naveza s Srečkom Kosovelom Ferdo Kozak - avtor družbenokritične literature Franc Jakopin – imenoslovec, strokovnjak za vzhodnoslovansko jezikoslovje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ksaver Meško - pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Kmet Simon Kos - tigrovec odgovoren za Baško grapo Katarina Hribar - telovadka na olimpijadi v Berlinu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krol Grossman in naše prve gibljive slike Ivan Pregelj - dela pomembnega pripovednika Jožko Lukež - na tržaškem odru odigral več kot 300 vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Grof Jožef Emanuel Barbo – Waxsenstein, plemič, ki se je opredelil za slovenstvo Karel Širok, literat, konzularni uslužbenec in obveščevalec France Slana, nadaljevalec slovenskega slikarskega izročila *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maks Obersnel - ustanovitelj Splošne posojilnice v Trstu France Klopčič - zapornik v Jugoslaviji in v Sovjetski zvezi Lajči Pandur - krajinarjeva panonska motivika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljansko dramatično društvo Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov Uničen in ponovno postavljen spomenik partizanski zmagi na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Orkester Slovenske filharmonije Igralski posluh za krhke odrske podobe Odstop slovenskega nadškofa v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Ksaver Križman - mojster izdelave orgel Zdravnik Viljem Kovač - ustanovitelj otroške bolnišnice v Ljubljani Kristina Brenk in prigode Pike Nogavičke "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kratek navòd v številčenju« in »Kratko številoslovje« Eden pionirjev slovenske radijske tehnike Literat za vse generacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šentpavelski benediktinci podelijo posesti v bližini Maribora Kazni za starše, ki otrok niso pošiljali v šolo Slovenska krščanskosocialna zveza za Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eno osrednjih imen povojne slovenske arhitekture Režiser radijskih iger Eden prvih večjih napadov na italijanske okupacijske sile *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konservativna trojica staroslovencev Za Ljutomerom in Žalcem – tretji slovenski tabor v Šempasu Inventarna knjiga ‒ najpomembnejši galerijski dokument *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kipar – odličen portretist Violončelist in glasbeni pedagog iz Brna Od ilegalnega pevca do igralca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Urednik Slovenskega biografskega leksikona Vizionar prostorskega razvoja Murske Sobote Dunajsko opozorilo na položaj manjšin *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov