Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

31.08.2015


Kapucini, člani najmlajše veje reda manjših bratov Frančiška Asiškega so živeli kot puščavniki in v uboštvu, nosili so brade in meniška oblačila z obvezno kapuco; od tod tudi ime kapucini. Njihovo najpomembnejše delo je bilo predvsem pridiganje in spovedovanje. V Ljubljano so prišli leta 1607, že naslednje leto pa je na današnji dan škof Tomaž Hren na veliki slovesnosti posvetil kapucinsko cerkev v Ljubljani, ki so jo postavili na vicedomskem vrtu, današnjem parku Zvezda ob Kongresnem trgu. Zbralo se je približno 20.000 ljudi iz 35-ih župnij Štajerske, Koroške in Kranjske. V sprevodu je bilo več kot 600 zastav in to naj bi bil največji sprevod dotlej.
Kapucini so kmalu postali najštevilnejša redovna skupnost na Slovenskem, danes pa so njihovi samostani v Ljubljani, Škofji Loki, Krškem, Celju, Mariboru, na Ptuju in v Vipavskem Križu. Med pridigarji in duhovnimi pisatelji so med menihi kapucinskega reda znani zlasti Janez Svetokriški, Rogerij Ljubljanski, Hipolit Novomeški in Frančišek iz Gorice.
Že v prvih letih po naselitvi na Slovenskem so začeli kapucini prirejati tudi pasijonske procesije; sprva na veliki četrtek ponoči, pozneje pa na veliki petek. V sprevodu so korakali rokodelci s cehovskimi banderami, pa tudi bičarji, križenosci in drugi spokorniki, v pasijonskih igrah pa so dobili vloge predvsem plemiči in meščani. Namen procesij je bil vplivati na preproste ljudi in jim dati priložnost za pokoro. Po letu 1616 so pasijonske procesije močno skrčili in jih že hoteli ukiniti, a so jih na prigovarjanje škofa Tomaža Hrena le ohranili.
—–
Avgusta leta 1669 je nemška igralska družina, sestavljena iz nekdanjih innsbruških dvornih komedijantov, kot dodatek k drami v Ljubljani prvič na Slovenskem igrala “senčno igro”, tedaj v Evropi še ne posebej razvito. V njej so “nastopale” gibljive lutke, nalepljene na lepenko, ki so, osvetljene, metale senco na belo platno ali na steno. V Evropi so senčne igre sicer postale modne šele v 18. stoletju.
—–
Na današnji dan leta 1912 se je v Ribnici rodil vojni reporter JOŽE PETEK. Ljubiteljsko se je ukvarjal tudi s slikanjem, rezbarjenjem in fotografijo. V narodnoosvobodilnem boju je deloval na kulturnopropagandnem področju in bil med drugim v štabu četrte operativne cone na Štajerskem vodja foto sekcije. Zaslovel je z dokumentarnimi in reportažnimi fotografskimi posnetki, objavljenimi v monografiji “S štirinajsto divizijo”, ki je izšla leta 1954. Društvo novinarjev Slovenije je od leta 1961 do 1973 ob razstavah novinarske fotogafije podeljevalo nagrado, imenovano po Jožetu Petku.
—–
Zdravnik MILAN ČERNELČ je diplomiral leta 1947 v Zagrebu in leta 1964 tam tudi doktoriral. Specializiral se je za endokrinologijo in hematologijo in bil več let predstojnik internega oddelka Splošne bolnišnice v Mariboru. Sam in z drugimi strokovnjaki je objavil približno 40 člankov iz hematologije ter napisal tudi več poljudnoznanstvenih knjig. Milan Černelč se je rodil na današnji dan leta 1920 na Dunaju.


Na današnji dan

6245 epizod

Na današnji dan

6245 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

31.08.2015


Kapucini, člani najmlajše veje reda manjših bratov Frančiška Asiškega so živeli kot puščavniki in v uboštvu, nosili so brade in meniška oblačila z obvezno kapuco; od tod tudi ime kapucini. Njihovo najpomembnejše delo je bilo predvsem pridiganje in spovedovanje. V Ljubljano so prišli leta 1607, že naslednje leto pa je na današnji dan škof Tomaž Hren na veliki slovesnosti posvetil kapucinsko cerkev v Ljubljani, ki so jo postavili na vicedomskem vrtu, današnjem parku Zvezda ob Kongresnem trgu. Zbralo se je približno 20.000 ljudi iz 35-ih župnij Štajerske, Koroške in Kranjske. V sprevodu je bilo več kot 600 zastav in to naj bi bil največji sprevod dotlej.
Kapucini so kmalu postali najštevilnejša redovna skupnost na Slovenskem, danes pa so njihovi samostani v Ljubljani, Škofji Loki, Krškem, Celju, Mariboru, na Ptuju in v Vipavskem Križu. Med pridigarji in duhovnimi pisatelji so med menihi kapucinskega reda znani zlasti Janez Svetokriški, Rogerij Ljubljanski, Hipolit Novomeški in Frančišek iz Gorice.
Že v prvih letih po naselitvi na Slovenskem so začeli kapucini prirejati tudi pasijonske procesije; sprva na veliki četrtek ponoči, pozneje pa na veliki petek. V sprevodu so korakali rokodelci s cehovskimi banderami, pa tudi bičarji, križenosci in drugi spokorniki, v pasijonskih igrah pa so dobili vloge predvsem plemiči in meščani. Namen procesij je bil vplivati na preproste ljudi in jim dati priložnost za pokoro. Po letu 1616 so pasijonske procesije močno skrčili in jih že hoteli ukiniti, a so jih na prigovarjanje škofa Tomaža Hrena le ohranili.
—–
Avgusta leta 1669 je nemška igralska družina, sestavljena iz nekdanjih innsbruških dvornih komedijantov, kot dodatek k drami v Ljubljani prvič na Slovenskem igrala “senčno igro”, tedaj v Evropi še ne posebej razvito. V njej so “nastopale” gibljive lutke, nalepljene na lepenko, ki so, osvetljene, metale senco na belo platno ali na steno. V Evropi so senčne igre sicer postale modne šele v 18. stoletju.
—–
Na današnji dan leta 1912 se je v Ribnici rodil vojni reporter JOŽE PETEK. Ljubiteljsko se je ukvarjal tudi s slikanjem, rezbarjenjem in fotografijo. V narodnoosvobodilnem boju je deloval na kulturnopropagandnem področju in bil med drugim v štabu četrte operativne cone na Štajerskem vodja foto sekcije. Zaslovel je z dokumentarnimi in reportažnimi fotografskimi posnetki, objavljenimi v monografiji “S štirinajsto divizijo”, ki je izšla leta 1954. Društvo novinarjev Slovenije je od leta 1961 do 1973 ob razstavah novinarske fotogafije podeljevalo nagrado, imenovano po Jožetu Petku.
—–
Zdravnik MILAN ČERNELČ je diplomiral leta 1947 v Zagrebu in leta 1964 tam tudi doktoriral. Specializiral se je za endokrinologijo in hematologijo in bil več let predstojnik internega oddelka Splošne bolnišnice v Mariboru. Sam in z drugimi strokovnjaki je objavil približno 40 člankov iz hematologije ter napisal tudi več poljudnoznanstvenih knjig. Milan Černelč se je rodil na današnji dan leta 1920 na Dunaju.


01.09.2023

6. september - pred 100 leti (1923) se je rodil zadnji YU kralj Peter II.

Drugi slovenski tabor tudi o lastni univerzi Ustanovitelj laboratorija za medicinsko elektroniko in biokibernetiko Zborovanje na Okroglici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.09.2023

5. september - 75 let hidroeletrarne Mariborski otok (1948)

Društvo za preučevanje zgodovine Strokovnjak za umetnost med gotiko in barokom Operni pevec – mojster basovskih vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.09.2023

4. september - Silvan Furlan (1953) snovalec prvega umetniškega kinematografa pri nas

Pisatelj in naravoslovec Škof preselil škofijski sedež ob Dravi navzdol Kamniška izjava iz leta 1938 – še vedno aktualna


27.08.2023

3. september - ko je Postojna mesto postala (1909)

Nobelova nagrada za ljubljanskega gimnazijca Prvi »vzorčni velesejem« v Ljubljani Prelomna stvaritev v zgodovini našega gledališča


27.08.2023

2. september - agronom Viktor Repanšek (1913) in nove sorte krompirja

Državni zakonik v slovenščini Dar odrskega nastopanja in razvita pevska tehnika Literarni zgodovinar in »Jutro pozabljenih« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


27.08.2023

1. september - pred 100 leti (1923) se je v Puconcih rodil književnik Frank Bükvič

Radio spregovoril slovensko Pesnik odločno proti unitarizmu v šolstvu 30 let odprtja Škofijske klasične gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


27.08.2023

31. avgust - »Vranov let v svobodo« s partizansko pomočjo (1944)

Duhovnik z življenjem plačal pomoč upornikom proti nacizmu Organizacija TIGR proti fašizmu Poseben zven orgel pod žensko roko


27.08.2023

30. avgust - 1400 let od kronanja kralja Sama (623)

Strokovnjak za urejanje hudournih vodotokov Pravnik iz Slovenske Bistrice – minister v dunajski vladi Šest desetletij novinarsko v svetovni politiki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


27.08.2023

29. avgust - slovenski pilot, junak slovaške vstaje leta 1944

Desetletja glasbenega ustvarjanja Sporočila Bogojinske resolucije "V Kraljestvu Zlatoroga"


27.08.2023

28. avgust - sporočilo Bogojinske resolucije (1926)

Desetletja glasbenega ustvarjanja "V Kraljestvu Zlatoroga" Slovenski pilot – junak slovaške vstaje leta 1944


20.08.2023

27. avgust - Aci Bertoncelj (1939) mojster tehničnega obvladovanja klavirske igre

Prva Slovenka z doktoratom iz naravoslovja O državni pripadnosti Celovške kotline naj odloči plebiscit Škofja Loka dobi muzej *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.08.2023

26. avgust - Boris Pahor(1913) "za svobodo smo plačali visoko ceno"

Štirje srčni možje vrh Triglava in dosežek 200 let pozneje Topniški častnik z redom Marije Terezije Prvi slovenski deželni glavar na Krajnskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.08.2023

25. avgust - Robert Stolz(1880) od mariborskega do svetovnih odrov

Med notarskim in naravoslovnim delom Soustvarjalec slovenskega energetskega omrežja Spopad pri Robežu na Koroškem


20.08.2023

24. avgust - Avgust Černigoj (1898) slikar, grafik in scenograf

Dalmatinove Biblije ni bilo mogoče natisniti v Ljubljani Frančiškan na Bližnjem vzhodu Ustvarjalec iz vrst kritične generacije besednih umetnikov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.08.2023

23. avgust - pred 100 leti se je rodil zgodovinar Marjan Britovšek

Kirurgovo delo s srčnimi zaklopkami Pošasten krvni davek v prvih mesecih svetovnega spopada Skladatelj zlate dobe slovenske popevke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.08.2023

22. avgust - ultimat po sestrelitvi ameriških letal (1946)

Črkarska pravda za “popoln in razumen črkopis” Koroški bančnik v Mariboru V kanuju do medalj


20.08.2023

21. avgust Ciril Kosmač o sovjetskem zlomu praške pomladi (1968)

Prva natančna določitev slovenskega jezikovnega ozemlja Rektor graške univerze Soustanovitelj Groharjevega umetniškega kluba *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.08.2023

20. avgust - prvo civilno letališče na Slovenskem (1933)

Pridigar v jezuitskih kolegijih Tragična zgodba policijskega uradnika in obveščevalca Skladateljica, poglobljena v ljudsko glasbo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.08.2023

19. avgust - France Bernot (1923) oceanograf in meteorolog

Zamejski pesnik, pisatelj, publicist in prevajalec Eden prvih vojaških incidentov hladne vojne Prva z domačim znanjem zgrajena hidroelektrarna


12.08.2023

18. avgust - Milenko Šober (1923) eden pionirjev radijski oddaj o turizmu in pomorstvu

Astronom iz Mengša – mandarin na kitajskem dvoru "Ribarski zakon za Kranjsko" Arheolog in pesnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 21 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov