Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kapucini, člani najmlajše veje reda manjših bratov Frančiška Asiškega so živeli kot puščavniki in v uboštvu, nosili so brade in meniška oblačila z obvezno kapuco; od tod tudi ime kapucini. Njihovo najpomembnejše delo je bilo predvsem pridiganje in spovedovanje. V Ljubljano so prišli leta 1607, že naslednje leto pa je na današnji dan škof Tomaž Hren na veliki slovesnosti posvetil kapucinsko cerkev v Ljubljani, ki so jo postavili na vicedomskem vrtu, današnjem parku Zvezda ob Kongresnem trgu. Zbralo se je približno 20.000 ljudi iz 35-ih župnij Štajerske, Koroške in Kranjske. V sprevodu je bilo več kot 600 zastav in to naj bi bil največji sprevod dotlej.
Kapucini so kmalu postali najštevilnejša redovna skupnost na Slovenskem, danes pa so njihovi samostani v Ljubljani, Škofji Loki, Krškem, Celju, Mariboru, na Ptuju in v Vipavskem Križu. Med pridigarji in duhovnimi pisatelji so med menihi kapucinskega reda znani zlasti Janez Svetokriški, Rogerij Ljubljanski, Hipolit Novomeški in Frančišek iz Gorice.
Že v prvih letih po naselitvi na Slovenskem so začeli kapucini prirejati tudi pasijonske procesije; sprva na veliki četrtek ponoči, pozneje pa na veliki petek. V sprevodu so korakali rokodelci s cehovskimi banderami, pa tudi bičarji, križenosci in drugi spokorniki, v pasijonskih igrah pa so dobili vloge predvsem plemiči in meščani. Namen procesij je bil vplivati na preproste ljudi in jim dati priložnost za pokoro. Po letu 1616 so pasijonske procesije močno skrčili in jih že hoteli ukiniti, a so jih na prigovarjanje škofa Tomaža Hrena le ohranili.
—–
Avgusta leta 1669 je nemška igralska družina, sestavljena iz nekdanjih innsbruških dvornih komedijantov, kot dodatek k drami v Ljubljani prvič na Slovenskem igrala “senčno igro”, tedaj v Evropi še ne posebej razvito. V njej so “nastopale” gibljive lutke, nalepljene na lepenko, ki so, osvetljene, metale senco na belo platno ali na steno. V Evropi so senčne igre sicer postale modne šele v 18. stoletju.
—–
Na današnji dan leta 1912 se je v Ribnici rodil vojni reporter JOŽE PETEK. Ljubiteljsko se je ukvarjal tudi s slikanjem, rezbarjenjem in fotografijo. V narodnoosvobodilnem boju je deloval na kulturnopropagandnem področju in bil med drugim v štabu četrte operativne cone na Štajerskem vodja foto sekcije. Zaslovel je z dokumentarnimi in reportažnimi fotografskimi posnetki, objavljenimi v monografiji “S štirinajsto divizijo”, ki je izšla leta 1954. Društvo novinarjev Slovenije je od leta 1961 do 1973 ob razstavah novinarske fotogafije podeljevalo nagrado, imenovano po Jožetu Petku.
—–
Zdravnik MILAN ČERNELČ je diplomiral leta 1947 v Zagrebu in leta 1964 tam tudi doktoriral. Specializiral se je za endokrinologijo in hematologijo in bil več let predstojnik internega oddelka Splošne bolnišnice v Mariboru. Sam in z drugimi strokovnjaki je objavil približno 40 člankov iz hematologije ter napisal tudi več poljudnoznanstvenih knjig. Milan Černelč se je rodil na današnji dan leta 1920 na Dunaju.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Kapucini, člani najmlajše veje reda manjših bratov Frančiška Asiškega so živeli kot puščavniki in v uboštvu, nosili so brade in meniška oblačila z obvezno kapuco; od tod tudi ime kapucini. Njihovo najpomembnejše delo je bilo predvsem pridiganje in spovedovanje. V Ljubljano so prišli leta 1607, že naslednje leto pa je na današnji dan škof Tomaž Hren na veliki slovesnosti posvetil kapucinsko cerkev v Ljubljani, ki so jo postavili na vicedomskem vrtu, današnjem parku Zvezda ob Kongresnem trgu. Zbralo se je približno 20.000 ljudi iz 35-ih župnij Štajerske, Koroške in Kranjske. V sprevodu je bilo več kot 600 zastav in to naj bi bil največji sprevod dotlej.
Kapucini so kmalu postali najštevilnejša redovna skupnost na Slovenskem, danes pa so njihovi samostani v Ljubljani, Škofji Loki, Krškem, Celju, Mariboru, na Ptuju in v Vipavskem Križu. Med pridigarji in duhovnimi pisatelji so med menihi kapucinskega reda znani zlasti Janez Svetokriški, Rogerij Ljubljanski, Hipolit Novomeški in Frančišek iz Gorice.
Že v prvih letih po naselitvi na Slovenskem so začeli kapucini prirejati tudi pasijonske procesije; sprva na veliki četrtek ponoči, pozneje pa na veliki petek. V sprevodu so korakali rokodelci s cehovskimi banderami, pa tudi bičarji, križenosci in drugi spokorniki, v pasijonskih igrah pa so dobili vloge predvsem plemiči in meščani. Namen procesij je bil vplivati na preproste ljudi in jim dati priložnost za pokoro. Po letu 1616 so pasijonske procesije močno skrčili in jih že hoteli ukiniti, a so jih na prigovarjanje škofa Tomaža Hrena le ohranili.
—–
Avgusta leta 1669 je nemška igralska družina, sestavljena iz nekdanjih innsbruških dvornih komedijantov, kot dodatek k drami v Ljubljani prvič na Slovenskem igrala “senčno igro”, tedaj v Evropi še ne posebej razvito. V njej so “nastopale” gibljive lutke, nalepljene na lepenko, ki so, osvetljene, metale senco na belo platno ali na steno. V Evropi so senčne igre sicer postale modne šele v 18. stoletju.
—–
Na današnji dan leta 1912 se je v Ribnici rodil vojni reporter JOŽE PETEK. Ljubiteljsko se je ukvarjal tudi s slikanjem, rezbarjenjem in fotografijo. V narodnoosvobodilnem boju je deloval na kulturnopropagandnem področju in bil med drugim v štabu četrte operativne cone na Štajerskem vodja foto sekcije. Zaslovel je z dokumentarnimi in reportažnimi fotografskimi posnetki, objavljenimi v monografiji “S štirinajsto divizijo”, ki je izšla leta 1954. Društvo novinarjev Slovenije je od leta 1961 do 1973 ob razstavah novinarske fotogafije podeljevalo nagrado, imenovano po Jožetu Petku.
—–
Zdravnik MILAN ČERNELČ je diplomiral leta 1947 v Zagrebu in leta 1964 tam tudi doktoriral. Specializiral se je za endokrinologijo in hematologijo in bil več let predstojnik internega oddelka Splošne bolnišnice v Mariboru. Sam in z drugimi strokovnjaki je objavil približno 40 člankov iz hematologije ter napisal tudi več poljudnoznanstvenih knjig. Milan Černelč se je rodil na današnji dan leta 1920 na Dunaju.
Vzpon celjske plemiške rodbine »Avstrijski Rembrandt« in njegova dela na Slovenskem Pobudnik novih diagnostičnih postopkov v interni medicini
Samostan Stična – zibelka verskega in kulturnega življenja Nemec, ki se je bojeval za narodne pravice Slovencev Spodbuda planinstvu v Idriji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Deželne barve: bela, modra in rdeča Slovensko-koroški okrajni šolski nadzornik za manjšinsko šolo Brezčasna ustvarjalnost dramatika v zdravniškem poklicu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Glas Mojčine pesmi iz prvega filma o Kekcu Radoslava Premrl: »Moj brat Janko - Vojko« Mariborski tovarnar – rešitelj Judov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj, ki se je približal ljudskemu občutju Povesti o razkroju patriarhalnega življenja Strokovnjak za geotehnična vprašanja
Tržaško-koprski škof in jezikoslovec Gradbenik o trajnosti materiala in konstrukcij Operna pevka in pedagoginja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najstarejša ohranjena gledališka stavba na Slovenskem Ljubljanski župan – prvi jugoslovanski diplomat v Pragi Raziskovalec glasbene teorije in vzgoje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Politik in javni delavec mora biti gmotno neodvisen« Prva kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom 56 let po prvi Slovenija dobi drugo univerzo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik raziskovalec Kamniško - Savinjskih Alp Trpljenje primorskega ljudstva v literaturi Nacisti razglasijo Pohorje za zaprto območje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Otomanska nevarnost z dunajske smeri Zborovodja slovenskih študentov v Gradcu Zoper elektrarno, ki bi potopila 9 kilometrov doline Soče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dan vrnitve Primorske k matični domovini Čitalnica pri tržaškem Svetem Jakobu Bled gosti prvi festival jugoslovanskega jazza *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Herbarij z dva tisoč rastlinami Prvi zemljevid slovenskih narečij Zdravniška pot od Gorice do San Francisca
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Potomec bošnjaških ubežnikov – hrvaški svetniški kandidat V 20-ih letih posneli 21 celovečernih filmov Pomembna odkritja zdravnika iz Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vojni minister Avstro-ogrske monarhije Prva letalska nesreča civilnega letala pri nas Besedila za več kot 600 skladb *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca Zoolog, ki je odkopaval néveljskega mamuta Partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skrb za slovenske izseljence v Latinski Ameriki Polemike glede razgaljene muze nad Prešernovo glavo “Ali res mora kmet samo ubogati?” *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnica in žensko vprašanje Strokovnjak za komunistične države v Kongresni knjižnici v Washingtonu Ena največjih kemičnih tovarn na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od Knafljevega štipendista do diplomata Na ljubljanskem in tržaškem odru Prvi življenjepis škofa Slomška *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Odlok o prepovedi uporabe slovenskega jezika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov