Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
“Amerikanski Slovenec” je prvi in najstarejši slovenski časnik v Združenih državah Amerike. Izhajati je začel kot tednik, in sicer v Chicagu, na današnji dan leta 1891. Med obema vojnama je nekaj časa izhajal tudi večkrat na teden, po letu 1946 pa je v Clevelandu znova postal tednik. Ustanovil ga je Anton Murnik in je bil tudi njegov prvi urednik. Pozneje ga je prodal Josipu Frančišku Buhu, ki ga je tiskal v svoji lastni, prvi slovenski tiskarni v Združenih državah Amerike. Časnik je v naslednjih letih zamenjal več lastnikov, leta 1946 pa ga je kupila Ameriška slovenska katoliška jednota in ga preselila v Cleveland. Kot prvi slovenski časnik v Združenih državah Amerike je “Amerikanski Slovenec” imel pionirsko vlogo v združevanju ameriških Slovencev.
—–
Z ustanovitvijo Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev leta 1918 oziroma pozneje Kraljevine Jugoslavije se je slovenskemu gospodarstvu odprl nov, širok trg na izredno slabo industrializiranem jugu države. Da bi temu delu in tujini ustrezno prikazali zmogljivosti in ponudbo slovenskega gospodarstva ter opozorili na obilico možnosti za sklepanje poslov, so se odločili organizirati sejemske prireditve. Po obširnih pripravah so na današnji dan leta 1921 v Ljubljani, tam, kjer je danes tivolsko parkirišče, pripravili prvi vzorčni velesejem, kakor so ga imenovali.
Na njem so predstavili industrijo in obrt. Pozneje so se odločili prikazati še dosežke kmetijstva, turizma in kulturne dejavnosti. Te prireditve, imenovane »Ljubljana jeseni«, si je v desetih letih ogledalo kar četrt milijona obiskovalcev. Prvi sejem so spremljale tudi družabne in kulturne prireditve: pri hotelu Tivoli so bile gledališke predstave na prostem, v parkih promenadni koncerti, v Jakopičevem paviljonu razstava slik, organizirali pa so tudi številne športne prireditve.
—–
DANILO BEZLAJ je bil diplomiran pravnik in absolvent Akademije za gledališče, radio, film in televizijo. Igralsko pot je začel v Mestnem gledališču ljubljanskem. Tam je bil zaposlen od leta 1951 do upokojitve 1984. V tem gledališču je odigral več kot sto karakternih, komičnih in grotesknih likov. Odličen je bil tudi v kabaretih in satiričnih uprizoritvah ter nepogrešljiv v bulvarkah. Eden njegovih najbolj odmevnih nastopov je bil v Strniševih Ljudožercih, saj je z vlogo Smrti ustvaril eno prelomnih stvaritev v zgodovini slovenskega gledališča. Danilo Bezlaj se je rodil na današnji dan leta 1921 v Ljubljani.
——
Nemški avtomobilski konstruktor in industrialec FERDINAND PORSCHE se je s tehniko ukvarjal že od mladega, leta 1900 pa je skonstruiral svoj prvi model avtomobila. Pozneje je bil konstruktor v tovarni Daimler-Motoren v Sttutgartu, leta 1931 pa je ustanovil lasten konstrukcijski biro. Razvijal je znani model ljudskega vozila volkswagen, imenovanega tudi hrošč. Kot direktor tovarne Volkswagen je med drugo svetovno vojno sodeloval pri projektiranju in izdelavi vozil za nemško vojskom, med drugim tudi največjega in najmodernejšega tanka Tiger. S sinom Ferryjem je pozneje skonstruiral športni avtomobil, ki so ga začeli izdelovati leta 1950; tovarna prestižnih avtomobilov Porsche uspešno deluje še danes. Ferdinand Porsche se je rodil na današnji dan pred 140-imi leti v Maffersdorfu, zdaj Vratislavice pri Liberecu na Češkem.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
“Amerikanski Slovenec” je prvi in najstarejši slovenski časnik v Združenih državah Amerike. Izhajati je začel kot tednik, in sicer v Chicagu, na današnji dan leta 1891. Med obema vojnama je nekaj časa izhajal tudi večkrat na teden, po letu 1946 pa je v Clevelandu znova postal tednik. Ustanovil ga je Anton Murnik in je bil tudi njegov prvi urednik. Pozneje ga je prodal Josipu Frančišku Buhu, ki ga je tiskal v svoji lastni, prvi slovenski tiskarni v Združenih državah Amerike. Časnik je v naslednjih letih zamenjal več lastnikov, leta 1946 pa ga je kupila Ameriška slovenska katoliška jednota in ga preselila v Cleveland. Kot prvi slovenski časnik v Združenih državah Amerike je “Amerikanski Slovenec” imel pionirsko vlogo v združevanju ameriških Slovencev.
—–
Z ustanovitvijo Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev leta 1918 oziroma pozneje Kraljevine Jugoslavije se je slovenskemu gospodarstvu odprl nov, širok trg na izredno slabo industrializiranem jugu države. Da bi temu delu in tujini ustrezno prikazali zmogljivosti in ponudbo slovenskega gospodarstva ter opozorili na obilico možnosti za sklepanje poslov, so se odločili organizirati sejemske prireditve. Po obširnih pripravah so na današnji dan leta 1921 v Ljubljani, tam, kjer je danes tivolsko parkirišče, pripravili prvi vzorčni velesejem, kakor so ga imenovali.
Na njem so predstavili industrijo in obrt. Pozneje so se odločili prikazati še dosežke kmetijstva, turizma in kulturne dejavnosti. Te prireditve, imenovane »Ljubljana jeseni«, si je v desetih letih ogledalo kar četrt milijona obiskovalcev. Prvi sejem so spremljale tudi družabne in kulturne prireditve: pri hotelu Tivoli so bile gledališke predstave na prostem, v parkih promenadni koncerti, v Jakopičevem paviljonu razstava slik, organizirali pa so tudi številne športne prireditve.
—–
DANILO BEZLAJ je bil diplomiran pravnik in absolvent Akademije za gledališče, radio, film in televizijo. Igralsko pot je začel v Mestnem gledališču ljubljanskem. Tam je bil zaposlen od leta 1951 do upokojitve 1984. V tem gledališču je odigral več kot sto karakternih, komičnih in grotesknih likov. Odličen je bil tudi v kabaretih in satiričnih uprizoritvah ter nepogrešljiv v bulvarkah. Eden njegovih najbolj odmevnih nastopov je bil v Strniševih Ljudožercih, saj je z vlogo Smrti ustvaril eno prelomnih stvaritev v zgodovini slovenskega gledališča. Danilo Bezlaj se je rodil na današnji dan leta 1921 v Ljubljani.
——
Nemški avtomobilski konstruktor in industrialec FERDINAND PORSCHE se je s tehniko ukvarjal že od mladega, leta 1900 pa je skonstruiral svoj prvi model avtomobila. Pozneje je bil konstruktor v tovarni Daimler-Motoren v Sttutgartu, leta 1931 pa je ustanovil lasten konstrukcijski biro. Razvijal je znani model ljudskega vozila volkswagen, imenovanega tudi hrošč. Kot direktor tovarne Volkswagen je med drugo svetovno vojno sodeloval pri projektiranju in izdelavi vozil za nemško vojskom, med drugim tudi največjega in najmodernejšega tanka Tiger. S sinom Ferryjem je pozneje skonstruiral športni avtomobil, ki so ga začeli izdelovati leta 1950; tovarna prestižnih avtomobilov Porsche uspešno deluje še danes. Ferdinand Porsche se je rodil na današnji dan pred 140-imi leti v Maffersdorfu, zdaj Vratislavice pri Liberecu na Češkem.
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov