Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
“Amerikanski Slovenec” je prvi in najstarejši slovenski časnik v Združenih državah Amerike. Izhajati je začel kot tednik, in sicer v Chicagu, na današnji dan leta 1891. Med obema vojnama je nekaj časa izhajal tudi večkrat na teden, po letu 1946 pa je v Clevelandu znova postal tednik. Ustanovil ga je Anton Murnik in je bil tudi njegov prvi urednik. Pozneje ga je prodal Josipu Frančišku Buhu, ki ga je tiskal v svoji lastni, prvi slovenski tiskarni v Združenih državah Amerike. Časnik je v naslednjih letih zamenjal več lastnikov, leta 1946 pa ga je kupila Ameriška slovenska katoliška jednota in ga preselila v Cleveland. Kot prvi slovenski časnik v Združenih državah Amerike je “Amerikanski Slovenec” imel pionirsko vlogo v združevanju ameriških Slovencev.
—–
Z ustanovitvijo Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev leta 1918 oziroma pozneje Kraljevine Jugoslavije se je slovenskemu gospodarstvu odprl nov, širok trg na izredno slabo industrializiranem jugu države. Da bi temu delu in tujini ustrezno prikazali zmogljivosti in ponudbo slovenskega gospodarstva ter opozorili na obilico možnosti za sklepanje poslov, so se odločili organizirati sejemske prireditve. Po obširnih pripravah so na današnji dan leta 1921 v Ljubljani, tam, kjer je danes tivolsko parkirišče, pripravili prvi vzorčni velesejem, kakor so ga imenovali.
Na njem so predstavili industrijo in obrt. Pozneje so se odločili prikazati še dosežke kmetijstva, turizma in kulturne dejavnosti. Te prireditve, imenovane »Ljubljana jeseni«, si je v desetih letih ogledalo kar četrt milijona obiskovalcev. Prvi sejem so spremljale tudi družabne in kulturne prireditve: pri hotelu Tivoli so bile gledališke predstave na prostem, v parkih promenadni koncerti, v Jakopičevem paviljonu razstava slik, organizirali pa so tudi številne športne prireditve.
—–
DANILO BEZLAJ je bil diplomiran pravnik in absolvent Akademije za gledališče, radio, film in televizijo. Igralsko pot je začel v Mestnem gledališču ljubljanskem. Tam je bil zaposlen od leta 1951 do upokojitve 1984. V tem gledališču je odigral več kot sto karakternih, komičnih in grotesknih likov. Odličen je bil tudi v kabaretih in satiričnih uprizoritvah ter nepogrešljiv v bulvarkah. Eden njegovih najbolj odmevnih nastopov je bil v Strniševih Ljudožercih, saj je z vlogo Smrti ustvaril eno prelomnih stvaritev v zgodovini slovenskega gledališča. Danilo Bezlaj se je rodil na današnji dan leta 1921 v Ljubljani.
——
Nemški avtomobilski konstruktor in industrialec FERDINAND PORSCHE se je s tehniko ukvarjal že od mladega, leta 1900 pa je skonstruiral svoj prvi model avtomobila. Pozneje je bil konstruktor v tovarni Daimler-Motoren v Sttutgartu, leta 1931 pa je ustanovil lasten konstrukcijski biro. Razvijal je znani model ljudskega vozila volkswagen, imenovanega tudi hrošč. Kot direktor tovarne Volkswagen je med drugo svetovno vojno sodeloval pri projektiranju in izdelavi vozil za nemško vojskom, med drugim tudi največjega in najmodernejšega tanka Tiger. S sinom Ferryjem je pozneje skonstruiral športni avtomobil, ki so ga začeli izdelovati leta 1950; tovarna prestižnih avtomobilov Porsche uspešno deluje še danes. Ferdinand Porsche se je rodil na današnji dan pred 140-imi leti v Maffersdorfu, zdaj Vratislavice pri Liberecu na Češkem.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
“Amerikanski Slovenec” je prvi in najstarejši slovenski časnik v Združenih državah Amerike. Izhajati je začel kot tednik, in sicer v Chicagu, na današnji dan leta 1891. Med obema vojnama je nekaj časa izhajal tudi večkrat na teden, po letu 1946 pa je v Clevelandu znova postal tednik. Ustanovil ga je Anton Murnik in je bil tudi njegov prvi urednik. Pozneje ga je prodal Josipu Frančišku Buhu, ki ga je tiskal v svoji lastni, prvi slovenski tiskarni v Združenih državah Amerike. Časnik je v naslednjih letih zamenjal več lastnikov, leta 1946 pa ga je kupila Ameriška slovenska katoliška jednota in ga preselila v Cleveland. Kot prvi slovenski časnik v Združenih državah Amerike je “Amerikanski Slovenec” imel pionirsko vlogo v združevanju ameriških Slovencev.
—–
Z ustanovitvijo Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev leta 1918 oziroma pozneje Kraljevine Jugoslavije se je slovenskemu gospodarstvu odprl nov, širok trg na izredno slabo industrializiranem jugu države. Da bi temu delu in tujini ustrezno prikazali zmogljivosti in ponudbo slovenskega gospodarstva ter opozorili na obilico možnosti za sklepanje poslov, so se odločili organizirati sejemske prireditve. Po obširnih pripravah so na današnji dan leta 1921 v Ljubljani, tam, kjer je danes tivolsko parkirišče, pripravili prvi vzorčni velesejem, kakor so ga imenovali.
Na njem so predstavili industrijo in obrt. Pozneje so se odločili prikazati še dosežke kmetijstva, turizma in kulturne dejavnosti. Te prireditve, imenovane »Ljubljana jeseni«, si je v desetih letih ogledalo kar četrt milijona obiskovalcev. Prvi sejem so spremljale tudi družabne in kulturne prireditve: pri hotelu Tivoli so bile gledališke predstave na prostem, v parkih promenadni koncerti, v Jakopičevem paviljonu razstava slik, organizirali pa so tudi številne športne prireditve.
—–
DANILO BEZLAJ je bil diplomiran pravnik in absolvent Akademije za gledališče, radio, film in televizijo. Igralsko pot je začel v Mestnem gledališču ljubljanskem. Tam je bil zaposlen od leta 1951 do upokojitve 1984. V tem gledališču je odigral več kot sto karakternih, komičnih in grotesknih likov. Odličen je bil tudi v kabaretih in satiričnih uprizoritvah ter nepogrešljiv v bulvarkah. Eden njegovih najbolj odmevnih nastopov je bil v Strniševih Ljudožercih, saj je z vlogo Smrti ustvaril eno prelomnih stvaritev v zgodovini slovenskega gledališča. Danilo Bezlaj se je rodil na današnji dan leta 1921 v Ljubljani.
——
Nemški avtomobilski konstruktor in industrialec FERDINAND PORSCHE se je s tehniko ukvarjal že od mladega, leta 1900 pa je skonstruiral svoj prvi model avtomobila. Pozneje je bil konstruktor v tovarni Daimler-Motoren v Sttutgartu, leta 1931 pa je ustanovil lasten konstrukcijski biro. Razvijal je znani model ljudskega vozila volkswagen, imenovanega tudi hrošč. Kot direktor tovarne Volkswagen je med drugo svetovno vojno sodeloval pri projektiranju in izdelavi vozil za nemško vojskom, med drugim tudi največjega in najmodernejšega tanka Tiger. S sinom Ferryjem je pozneje skonstruiral športni avtomobil, ki so ga začeli izdelovati leta 1950; tovarna prestižnih avtomobilov Porsche uspešno deluje še danes. Ferdinand Porsche se je rodil na današnji dan pred 140-imi leti v Maffersdorfu, zdaj Vratislavice pri Liberecu na Češkem.
Dragotin Kette, prezgodaj ustavljeni pesnik Vladimir Levstik - od iredentista do književnika in prevajalca Pestro odrsko popotovanje Majde Skrbinšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žandarmerija za varnost, mir in red Ivan in Ludvik Bajde - oče in sin – inovatorja v glasbi Anton Verovšek, eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Carlo Marchesetti, raziskovalec flore in zgodovinskih ostalin Društvo Straža in slovenska bogoslužja na Dunaju Tone Bantan in prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Ferdinand drugi nastopi zoper reformacijo Anton Kosi, učitelj in mladinski pisatelj Vida Lasič - študentka vzdrževala ilegalno radijsko postajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Žižek, strokovnjak za statistiko Zima Vrščaj Holly, urednica revij za otroke, ženske in izseljence Prva partizanska igralska skupina na Primorskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti Zlatan Vauda - od izgnanca do skladatelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pavla Lovše - prva slovenska koncertna pevka in pedagoginja Minca Rabič in začetki tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Boris Pipan - projektant mostov in hidroelektrarn *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Radoslav Razlag - prvi deželni glavar Kranjske slovenskega rodu Rihard Jakopič, osrednja osebnost med umetniki svojega časa Bara Remec - likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Žmavc, knjižničar univerzitetne knjižnice v Pragi Marica Ogrinec - pevka ljubljanskega opernega zbora Dr. Drago Klemenčič- prvi urednik verskega programa TV SLO *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karl Ghega - projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Ljubljanski kongres Svete alianse Minka Skaberne - neutrudno delo za slepe in slabovidne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Anton Dolničar - eden ustanoviteljev prve slovenske javne knjižnice Anton Hajdrih in »Buči morje adrijansko ….« Dražgoška bitka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ameriški predsednik Woodrow Wilson in Slovenci Ciril Cvetko - dirigent, skladatelj in pedagog Poslednji boj Pohorskega bataljona *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Schwab, zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Prvi od 29 letalskih napadov na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gašpar Mašek, vodja zbora orkestra filharmonične družbe v Ljubljani Miha Maleš - slikarski duh barvnega realizma in intimizma Anton Bitenc, zadnji Plečnikov asistent *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Serafin Vilhar - začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi pri nas Rado Pregarc - vsestranski gledališki ustvarjalec Ljubljana dobi Splošno žensko društvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lublanske novice – prvi slovenski časopis Antonija Štupca - učiteljica in narodna buditeljica Žrtve »pohorske afere« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janja Miklavčič - za enako učiteljsko delo enako plačilo Božidar Race in enotno računovodstvo v gospodarstvu Verigarji – naša poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tajno štetje prebivalstva v Julijski krajini »Slovenka« – tržaški list slovenskih žena Dr. Janez Stanonik in zasluge za razvoj anglistike in germanistike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Veseli koledniki« Najstarejše znano prekmursko pisno besedilo Fran Krapeš in prva kavarna s slovenskim napisom na Kongresnem trgu v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Neveljaven email naslov