Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
“Amerikanski Slovenec” je prvi in najstarejši slovenski časnik v Združenih državah Amerike. Izhajati je začel kot tednik, in sicer v Chicagu, na današnji dan leta 1891. Med obema vojnama je nekaj časa izhajal tudi večkrat na teden, po letu 1946 pa je v Clevelandu znova postal tednik. Ustanovil ga je Anton Murnik in je bil tudi njegov prvi urednik. Pozneje ga je prodal Josipu Frančišku Buhu, ki ga je tiskal v svoji lastni, prvi slovenski tiskarni v Združenih državah Amerike. Časnik je v naslednjih letih zamenjal več lastnikov, leta 1946 pa ga je kupila Ameriška slovenska katoliška jednota in ga preselila v Cleveland. Kot prvi slovenski časnik v Združenih državah Amerike je “Amerikanski Slovenec” imel pionirsko vlogo v združevanju ameriških Slovencev.
—–
Z ustanovitvijo Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev leta 1918 oziroma pozneje Kraljevine Jugoslavije se je slovenskemu gospodarstvu odprl nov, širok trg na izredno slabo industrializiranem jugu države. Da bi temu delu in tujini ustrezno prikazali zmogljivosti in ponudbo slovenskega gospodarstva ter opozorili na obilico možnosti za sklepanje poslov, so se odločili organizirati sejemske prireditve. Po obširnih pripravah so na današnji dan leta 1921 v Ljubljani, tam, kjer je danes tivolsko parkirišče, pripravili prvi vzorčni velesejem, kakor so ga imenovali.
Na njem so predstavili industrijo in obrt. Pozneje so se odločili prikazati še dosežke kmetijstva, turizma in kulturne dejavnosti. Te prireditve, imenovane »Ljubljana jeseni«, si je v desetih letih ogledalo kar četrt milijona obiskovalcev. Prvi sejem so spremljale tudi družabne in kulturne prireditve: pri hotelu Tivoli so bile gledališke predstave na prostem, v parkih promenadni koncerti, v Jakopičevem paviljonu razstava slik, organizirali pa so tudi številne športne prireditve.
—–
DANILO BEZLAJ je bil diplomiran pravnik in absolvent Akademije za gledališče, radio, film in televizijo. Igralsko pot je začel v Mestnem gledališču ljubljanskem. Tam je bil zaposlen od leta 1951 do upokojitve 1984. V tem gledališču je odigral več kot sto karakternih, komičnih in grotesknih likov. Odličen je bil tudi v kabaretih in satiričnih uprizoritvah ter nepogrešljiv v bulvarkah. Eden njegovih najbolj odmevnih nastopov je bil v Strniševih Ljudožercih, saj je z vlogo Smrti ustvaril eno prelomnih stvaritev v zgodovini slovenskega gledališča. Danilo Bezlaj se je rodil na današnji dan leta 1921 v Ljubljani.
——
Nemški avtomobilski konstruktor in industrialec FERDINAND PORSCHE se je s tehniko ukvarjal že od mladega, leta 1900 pa je skonstruiral svoj prvi model avtomobila. Pozneje je bil konstruktor v tovarni Daimler-Motoren v Sttutgartu, leta 1931 pa je ustanovil lasten konstrukcijski biro. Razvijal je znani model ljudskega vozila volkswagen, imenovanega tudi hrošč. Kot direktor tovarne Volkswagen je med drugo svetovno vojno sodeloval pri projektiranju in izdelavi vozil za nemško vojskom, med drugim tudi največjega in najmodernejšega tanka Tiger. S sinom Ferryjem je pozneje skonstruiral športni avtomobil, ki so ga začeli izdelovati leta 1950; tovarna prestižnih avtomobilov Porsche uspešno deluje še danes. Ferdinand Porsche se je rodil na današnji dan pred 140-imi leti v Maffersdorfu, zdaj Vratislavice pri Liberecu na Češkem.
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
“Amerikanski Slovenec” je prvi in najstarejši slovenski časnik v Združenih državah Amerike. Izhajati je začel kot tednik, in sicer v Chicagu, na današnji dan leta 1891. Med obema vojnama je nekaj časa izhajal tudi večkrat na teden, po letu 1946 pa je v Clevelandu znova postal tednik. Ustanovil ga je Anton Murnik in je bil tudi njegov prvi urednik. Pozneje ga je prodal Josipu Frančišku Buhu, ki ga je tiskal v svoji lastni, prvi slovenski tiskarni v Združenih državah Amerike. Časnik je v naslednjih letih zamenjal več lastnikov, leta 1946 pa ga je kupila Ameriška slovenska katoliška jednota in ga preselila v Cleveland. Kot prvi slovenski časnik v Združenih državah Amerike je “Amerikanski Slovenec” imel pionirsko vlogo v združevanju ameriških Slovencev.
—–
Z ustanovitvijo Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev leta 1918 oziroma pozneje Kraljevine Jugoslavije se je slovenskemu gospodarstvu odprl nov, širok trg na izredno slabo industrializiranem jugu države. Da bi temu delu in tujini ustrezno prikazali zmogljivosti in ponudbo slovenskega gospodarstva ter opozorili na obilico možnosti za sklepanje poslov, so se odločili organizirati sejemske prireditve. Po obširnih pripravah so na današnji dan leta 1921 v Ljubljani, tam, kjer je danes tivolsko parkirišče, pripravili prvi vzorčni velesejem, kakor so ga imenovali.
Na njem so predstavili industrijo in obrt. Pozneje so se odločili prikazati še dosežke kmetijstva, turizma in kulturne dejavnosti. Te prireditve, imenovane »Ljubljana jeseni«, si je v desetih letih ogledalo kar četrt milijona obiskovalcev. Prvi sejem so spremljale tudi družabne in kulturne prireditve: pri hotelu Tivoli so bile gledališke predstave na prostem, v parkih promenadni koncerti, v Jakopičevem paviljonu razstava slik, organizirali pa so tudi številne športne prireditve.
—–
DANILO BEZLAJ je bil diplomiran pravnik in absolvent Akademije za gledališče, radio, film in televizijo. Igralsko pot je začel v Mestnem gledališču ljubljanskem. Tam je bil zaposlen od leta 1951 do upokojitve 1984. V tem gledališču je odigral več kot sto karakternih, komičnih in grotesknih likov. Odličen je bil tudi v kabaretih in satiričnih uprizoritvah ter nepogrešljiv v bulvarkah. Eden njegovih najbolj odmevnih nastopov je bil v Strniševih Ljudožercih, saj je z vlogo Smrti ustvaril eno prelomnih stvaritev v zgodovini slovenskega gledališča. Danilo Bezlaj se je rodil na današnji dan leta 1921 v Ljubljani.
——
Nemški avtomobilski konstruktor in industrialec FERDINAND PORSCHE se je s tehniko ukvarjal že od mladega, leta 1900 pa je skonstruiral svoj prvi model avtomobila. Pozneje je bil konstruktor v tovarni Daimler-Motoren v Sttutgartu, leta 1931 pa je ustanovil lasten konstrukcijski biro. Razvijal je znani model ljudskega vozila volkswagen, imenovanega tudi hrošč. Kot direktor tovarne Volkswagen je med drugo svetovno vojno sodeloval pri projektiranju in izdelavi vozil za nemško vojskom, med drugim tudi največjega in najmodernejšega tanka Tiger. S sinom Ferryjem je pozneje skonstruiral športni avtomobil, ki so ga začeli izdelovati leta 1950; tovarna prestižnih avtomobilov Porsche uspešno deluje še danes. Ferdinand Porsche se je rodil na današnji dan pred 140-imi leti v Maffersdorfu, zdaj Vratislavice pri Liberecu na Češkem.
Matija Ahácel in “Pesme po Koroškim ino Štajarskim znane” Prenova naše psihiatrične službe in Janez Kanoni »Sto enainštirideset metrov! Svetovni rekord: Jože Šlibar, Jugoslavija!« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Maister, oče generala in pesnika Rudolfa Maistra - Vojanova Albin Vengust - pobudnik letalskega reševanja v naših gorah Poezija Meter Rainer - pesmi, polne humorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Budkovič, začetnik slovenske enigmatike Sopranistka Vera Lacić in njene lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Albin Belar – seizmolog zapisan v svetovno zgodovino preučevanja potresov Ivan Vavpotič in osnutek za naše prve poštne znamke Metod Turnšek, domoljub in avtor koroških povesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* “Catalogus librorum” – naš prvi knjigotrški katalog Cankarjev Kralj na Betajnovi na osvobojenem ozemlju v Črnomlju V Sloveniji prenehal veljati pravni red Jugoslavije
Josip Kostanjevec - učitelj, pripovednik in pisatelj Josip Priol in prva sorta jablane vpisana v naš sortni register Ljubka Šorli Bratuž – zaradi slovenstva preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz zgodovine Dolenjskih Toplic Josip Čižman je poučeval zgodovino prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega 57 številka Nove revije - prispevki za slovenski nacionalni program navdušijo in razburijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Krajnc in razumevanje civilnega prava »Danes mole same gole stene kvišku« Pavla Jerina Lah - partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva porodnišnica na Slovenskem Paskval Gujon, literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Tatjana Bregant, raziskovalka kolišč na Ljubljanskem barju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Simon Sodja, zadnji iz vrst borcev za severno mejo Viktor Zorman - pisatelj in vojni kurat Komisija za ugotavljanje vojnih zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Andrej Perko, krasoslovec, ki je razširil sloves Postojnske jame Valentin Zarnik, ognjeviti govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Stanko Lorger, matematik in prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof Žiga Krištof plemeniti Herberstein, soustanovitelj javne znanstvene (danes semeniške) knjižnice v Ljubljani Ivan Sedej in teoretična utemeljitev varstva etnoloških spomenikov Štirje zvezki “Koroških slovenskih narodnih pesmi” Zdravka Švikaršiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Valentin Stanič in prvo društvo zoper trpinčenje živali Franc Aichholzer, starosta slovenskih koroških učiteljev “Teleskop”, roman Ivana Bratka o pobegu iz italijanskega koncentracijskega taborišča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Simon Robič, duhovnik, domač v naravoslovju Božo Vičar, operni ustvarjalec na Hrvaškem Milka Hartman - poeziji zapisana koroška Slovenka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Lavrin, predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Remigij Bratož - v Montrealu nagrajeni karikaturist Dušan Senčar - z olimpijskih iger – na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jakob Peregrin Paulič, prvi slovenski škof krške škofije Pavel Kernjak in zvestoba izročilu koroških pevskih zborov Strojnik Ivan Munda, projektant transportnih naprav *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
"Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!" Planinski vestnik - najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Janez Vidic, likovni opremljevalec knjig *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Majar Ziljski: »Kaj Slovenci terjamo?« Radio počastil Prešerna in razjezil okupatorja Prva uradna hokejska tekma na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ignac Klemenčič, naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Polonca Juvan - izvrstna oblikovalka Cankarjevih likov Jože Vergan, poveljnik bataljona francoskega odporniškega gibanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danica Mélihar Lovrečič - naša prva policistka Neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji Spomin na smučarja Roka Petroviča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov