Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bavarskega slikarja in rezbarja GIANA PAULA THANNERJA omenjajo viri v prvi polovici 16. stoletja. Pri stenskih slikarijah je uporabljal tradicionalni način poslikave. Ikonografsko se je navezoval na tradicijo, v obliki pa je bil sodobnejši: figure je oblikoval polno in lepotno, prostor pa včasih iluzionistično poglobil s pogledom v krajino. V duhu renesanse ga je zanimalo tudi vsakdanje življenje. Dela Gianna Paula Thannerja so v cerkvah v Beneški Sloveniji in na Kobariškem.
—–
Filozof in menih cistercijanskega reda JOŽEF NOVAK se je rodil okoli leta 1742 v Gorici. Od leta 1780 je predaval logiko in metafiziko na ljubljanskem liceju. Zaradi svobodomiselnih idej – saj je, recimo, trdil, da spoved ni po božji zapovedi in da je bila Jezusova vera drugačna, kot jo predstavljajo – so ga suspendirali. Zanj se je zavzel cesarski dvor, češ da gre v sporu za znanstveno in ne versko zadevo. Posledice so bile nenavadne: rektor, ki je suspendiral Novaka, je izgubil profesuro in rektorat, ljubljanski licej filozofijo, filozof Jožef Novak pa je bil povišan in prestavljen na terezijansko akademijo na Dunaju.
—–
V gorenjski vasi Ljubno se je na današnji dan pred 210-imi leti rodil slikar MIHAEL STROJ. Ob Matevžu Langusu in Jožefu Tomincu je bil naš tretji bidermajerski portretist. Po študiju na dunajski akademiji se je izpopolnjeval v Benetkah in Rimu, nato celih 13 let živel in deloval v Zagrebu, leta 1842 pa se je vrnil v Ljubljano. V svojih delih je zapustil pravo galerijo likov, od mladih huzarskih častnikov do portretov Stanka Vraza, Luize Pesjakove in znanih zagrebških veljakov. Bil je mondeni portretist, kot so pozneje postali fotografi. Za naročnike je imel tudi že vnaprej pripravljenih nekaj vzorcev (elegantno svileno ali žametno obleko ali razkošno ozadje), pustil je samo prostor za glavo in včasih še za roke. Na to osnovo je naslikal portretirančevo glavo in sliko dopolnil z mojstrsko narisanim družinskim nakitom. Zato je nekaj portretov Mihaela Stroja malce protislovnih: na elegantnem belem labodjem vratu je na primer zdrava, rdečelična glava ljubljanske trgovke.
—–
Na današnji dan leta 1920 se je v Slovenj Gradcu rodil pisatelj in strokovnjak za narodnostna vprašanja DRAGO DRUŠKOVIČ. Na začetku druge svetovne vojne je bil izgnan v Srbijo, vendar se je kmalu pridružil partizanom na Koroškem. Februarja leta 1945 je po naključju preživel tragedijo osmih soborcev pod Arihovo pečjo na avstrijski strani Karavank; od tod tudi njegov pisateljski psevdonim Rok Arih. Po koncu vojne je še nekaj let deloval na Koroškem kot prosvetni aktivist in vodja konzularnega predstavništva. Leta 1956 je na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz slavistike in primerjalne književnosti, delal na oddelku za zamejstvo pri Socialistični zvezi delovnega ljudstva Slovenije, nato pa je petnajst let vodil Inštitu za narodnostna vprašanja. V tem obdobju je bil tudi glavni urednik revije »Naši razgledi«.
V svojem raziskovalnem delu je primerjalno preučeval sisteme zaščite narodnostnih manjšin, posebno še položaj koroških Slovencev. V njegovih literarnih delih – novelah in črticah o ogroženosti ter osvobodilnem boju Slovencev na avstrijskem Koroškem – se pojavljajo izrazite meditativne prvine in simbolike, pozneje pa osebna refleksivnost, ki še močneje prebija okvire realizma. Drago Druškovič – Rok Arih je tudi uredil Zbrano delo Prežihovega Voranca in leta 2005 izdal še zaključno monografijo o njem.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Bavarskega slikarja in rezbarja GIANA PAULA THANNERJA omenjajo viri v prvi polovici 16. stoletja. Pri stenskih slikarijah je uporabljal tradicionalni način poslikave. Ikonografsko se je navezoval na tradicijo, v obliki pa je bil sodobnejši: figure je oblikoval polno in lepotno, prostor pa včasih iluzionistično poglobil s pogledom v krajino. V duhu renesanse ga je zanimalo tudi vsakdanje življenje. Dela Gianna Paula Thannerja so v cerkvah v Beneški Sloveniji in na Kobariškem.
—–
Filozof in menih cistercijanskega reda JOŽEF NOVAK se je rodil okoli leta 1742 v Gorici. Od leta 1780 je predaval logiko in metafiziko na ljubljanskem liceju. Zaradi svobodomiselnih idej – saj je, recimo, trdil, da spoved ni po božji zapovedi in da je bila Jezusova vera drugačna, kot jo predstavljajo – so ga suspendirali. Zanj se je zavzel cesarski dvor, češ da gre v sporu za znanstveno in ne versko zadevo. Posledice so bile nenavadne: rektor, ki je suspendiral Novaka, je izgubil profesuro in rektorat, ljubljanski licej filozofijo, filozof Jožef Novak pa je bil povišan in prestavljen na terezijansko akademijo na Dunaju.
—–
V gorenjski vasi Ljubno se je na današnji dan pred 210-imi leti rodil slikar MIHAEL STROJ. Ob Matevžu Langusu in Jožefu Tomincu je bil naš tretji bidermajerski portretist. Po študiju na dunajski akademiji se je izpopolnjeval v Benetkah in Rimu, nato celih 13 let živel in deloval v Zagrebu, leta 1842 pa se je vrnil v Ljubljano. V svojih delih je zapustil pravo galerijo likov, od mladih huzarskih častnikov do portretov Stanka Vraza, Luize Pesjakove in znanih zagrebških veljakov. Bil je mondeni portretist, kot so pozneje postali fotografi. Za naročnike je imel tudi že vnaprej pripravljenih nekaj vzorcev (elegantno svileno ali žametno obleko ali razkošno ozadje), pustil je samo prostor za glavo in včasih še za roke. Na to osnovo je naslikal portretirančevo glavo in sliko dopolnil z mojstrsko narisanim družinskim nakitom. Zato je nekaj portretov Mihaela Stroja malce protislovnih: na elegantnem belem labodjem vratu je na primer zdrava, rdečelična glava ljubljanske trgovke.
—–
Na današnji dan leta 1920 se je v Slovenj Gradcu rodil pisatelj in strokovnjak za narodnostna vprašanja DRAGO DRUŠKOVIČ. Na začetku druge svetovne vojne je bil izgnan v Srbijo, vendar se je kmalu pridružil partizanom na Koroškem. Februarja leta 1945 je po naključju preživel tragedijo osmih soborcev pod Arihovo pečjo na avstrijski strani Karavank; od tod tudi njegov pisateljski psevdonim Rok Arih. Po koncu vojne je še nekaj let deloval na Koroškem kot prosvetni aktivist in vodja konzularnega predstavništva. Leta 1956 je na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz slavistike in primerjalne književnosti, delal na oddelku za zamejstvo pri Socialistični zvezi delovnega ljudstva Slovenije, nato pa je petnajst let vodil Inštitu za narodnostna vprašanja. V tem obdobju je bil tudi glavni urednik revije »Naši razgledi«.
V svojem raziskovalnem delu je primerjalno preučeval sisteme zaščite narodnostnih manjšin, posebno še položaj koroških Slovencev. V njegovih literarnih delih – novelah in črticah o ogroženosti ter osvobodilnem boju Slovencev na avstrijskem Koroškem – se pojavljajo izrazite meditativne prvine in simbolike, pozneje pa osebna refleksivnost, ki še močneje prebija okvire realizma. Drago Druškovič – Rok Arih je tudi uredil Zbrano delo Prežihovega Voranca in leta 2005 izdal še zaključno monografijo o njem.
Sonetni venec med bralci Naš prvi agronom zootehnik Red škrlatnega srca za marinca iz Krayna v Pensilvaniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska republikanska stranka kmetov in delavcev Lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji
Strokovnjak za vojaško tehniko Zavezništva in delitve pri krščanskih socialistih V Sloveniji preneha veljati pravni red Jugoslavije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gradbeni predpisi in požarna varnost v Ljubljani Sklepno dejanje 14. zimskih olimpijskih iger v sarajevu Preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Učitelj prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega Finančnik v prizadevanjih za slovensko univerzo Filmske predstave v avtobusu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes mole same gole stene kvišku« Partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu Diplomat pri Združenih narodih akreditiran kot dopisnik časnika Dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Peter Kozler in njegova »velika Slovenija« Železniški most čez Dravo
Smrt voditelja kmečkega upora Zadnji iz vrst borcev za severno mejo Vstajenje Primorske in avtor njenega besedila
Krasoslovec razširil sloves Postojnske jame Priljubljen govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesmarica za prekmurske evangeličane Zapisovalec koroških ljudskih pesmi Za krmilom primorskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Likovni lirik izpovedoval resnico v estetsko prefinjeni obliki Radijski urednik in direktor Zločin na Stranicah pri Frankolovem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja ustvarjalnosti poeziji zapisane koroške Slovenke Dramatik in velike zgodovinske teme Član treh državnih atletskih reprezentanc *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Urednica prvega slovenskega ženskega časopisa Predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Med ustanovnimi člani Slovenskega stalnega gledališča v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor »povesti davnih dedov« Biolog postal prešernoslovec Tri desetletja urejanja Planinskega vestnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!« Najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Nagrada kresnik prvič v ženske roke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kaj Slovenci terjamo?« Raziskovalec romanskih jezikov Ilustrator mladinske literature *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Po vojni prebujeno gledališče Pohod 14. divizije slovenske partizanske vojske na Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Društvo Ogenj in zavzemanje za upepelitev umrlih Poučevanje v drugačnih okoliščinah Prva neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločno za neodvisnost šolstva od Cerkve Zveneči glas in junaški ter komični igralski liki Prvo mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
700 godal iz Demšarjeve delavnice Diplomat in pisec Mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov