Ribnica na Dolenjskem se lahko ponaša s tem, da je že v davnih časih imela razvito tudi visoko šolstvo, ki je, kakor povsod, zraslo iz cerkvenih tal. Poleg samostanske šole v Stični in župnijske v Kranju je konec 14. stoletja in na začetku 15. slovela predvsem šola v Ribnici, v kateri niso poučevali le branja, pisanja in računanja kakor drugod, ampak je bila to »latinska šola« za izobraževanje duhovnega naraščaja, ki je učence usposabljala za vseučilišče.  Šola je bila ustanovljena vsaj v drugi polovici 14. stoletja. Nemški kronist Burkhard Zink v svoji kroniki, ki je dobra ilustracija tedanjih kulturnih in šolskih razmer, piše, da je leta 1407 prišel v Ribnico in se v njej sedem let pripravljal za vseučilišče. Dodaja, da se je toliko naučil, da bi bil lahko sprejet na dunajsko univerzo. Prav zaradi te kronike si lahko Ribnica šteje v čast, da je imela prvo in najstarejšo gimnazijo na Kranjskem.

—–

V Sloveniji poznamo danes vsega devet rimskih svetišč sončnega boga Mitra – častili so ga predvsem vojščaki – tako imenovanih mitrejev. Od tega jih je kar pet v najožji okolici Ptuja, nekdanje rimske Petovione. Odkrivati so jih začeli proti koncu 19. stoletja, na današnji dan leta 1898 pa so med sistematičnimi arheološkimi izkopavanji na Spodnji Hajdini odkrili svetiščno četrt z ostanki Mitrovega templja z desetimi oltarji in s kakovostnimi figuralnimi reliefi.

Ta mitrej iz začetka druge polovice 2. stoletja našega štetja ni le najstarejši med vsemi odkritimi ptujskimi mitreji, pač pa celo v vsej rimski provinci Panoniji in severnem delu cesarstva. Z odkritjem mitrejev je Ptuj že pred koncem 19. stoletja poleg Emone (današnje Ljubljane) postal naš osrednji arheološki rimski spomenik.

—–

Akademski  pevski  zbor so ustanovili v Ljubljani na današnji dan leta 1926.  Približno šestdeset pevcev, študentov ljubljanske univerze, nekaj opernih solistov in gojencev ljubljanskega konservatorija je kot prvi dirigent vodil France Marolt. Zbor je bil s svojo visoko umetniško in tehnično ravnjo v letih med obema vojnama eden najboljših pri nas. Marolt je posebno pozornost posvečal sodobnemu odnosu do ljudske pesmi in v slogovno zaokroženih programih zbral celotno slovensko zborovsko izročilo od renesanse do

moderne.

Odlične obdelave ljudskih pesmi so daleč presegle čitalniške okvire in okrepile nova spoznanja o našem izvirnem glasbenem izročilu. Zaradi naprednih idej se je Akademski pevski zbor večkrat bojeval za obstanek, svoje politično prepričanje pa je izrazil na zadnjem koncertu decembra leta 1941 v Unionski dvorani v Ljubljani; ta je prerasel v pravo protifašistično demonstracijo.

Tradicijo predvojnega Akademskega pevskega zbora od leta 1946 nadaljuje Akademski pevski zbor Toneta Tomšiča. Za svoje dosežke in zasluge je med drugim leta 1996 prejel najvišje državno odlikovanje »zlati častni znak svobode Republike Slovenije«, pred dvanajstimi leti »Plaketo mesta Ljubljana« in tri leta pozneje »zlati znak Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti«.