Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

21.10.2015


 Škof in diplomat KRIŠTOF RAVBAR se je rodil okoli leta 1476 v Trstu. Cesar Friderik III. ga je še mladoletnega imenoval za ljubljanskega škofa, Rim pa je to najprej zavrnil. Na cesarjev pritisk je papež Aleksander VI. imenovanje sicer potrdil, vendar pod pogojem, da bo Ravbar posvečen  v duhovnika v 22-em letu starosti, v škofa pa po dopolnjenem 27. letu. Kot škof je bil Ravbar velik nasprotnik reformacije in je skušal z različnimi protireformacijskimi dekreti ustaviti širjenje luteranskega nauka v ljubljanski škofiji; med drugim je prepovedal pridigati tudi Primožu Trubarju. Velik del življenja je posvetil še vojaški in diplomatski dejavnosti, bil pa je tudi kranjski deželni glavar in leta 1532 vodja obrambe pred Turki. Za zasluge v cesarski službi je cesar Ferdinand I. Krištofa Ravbarja  leta 1533 povzdignil v knežji stan.

—–

Na današnji dan leta 1757 se je v Žabnici pri Kranju rodil pesnik in publicist MARTIN KURALT. V noviciatu v cistercijanskem samostanu v Stični je spoznal Antona Tomaža Linharta; ta je leta 1778 izstopil iz reda, leto pozneje pa tudi Kuralt. Deloval je v ljubljanski škofiji, vendar je zaradi razsvetljenskega prepričanja, ki je velo iz njegovih pridig, izgubil kaplansko mesto pri škofu Herbersteinu. Odšel je v Lvov in delal v vseučiliški knjižnici.

Po vrnitvi je bil nekaj časa interniran zaradi frankofilstva, pozneje pa je moral zaradi pronapoleonskih in antiklerikalnih stališč pod nadzor v škofjeloški oziroma novomeški samostan. Leta 1823 so ga poslali v poboljševalnico v Múrovo na Moravskem; tam je tudi umrl. Martin Kuralt je prerodne ideje  uveljavljal tako v publicistiki kot v pesništvu; predvsem je skušal rešiti temeljno filozofsko vprašanje, kaj je človek in kaj bog.  V poročilu o ljubljanski akademiji operozov pa je  opisal razvoj slovanskih književnosti ter dal pobudo za zbiranje slovenskih ljudskih pesmi.

—–

Kiparka in risarka KARLA BULOVEC MRAK se je pred 2. svetovno vojno posvečala predvsem kiparstvu, po njej pa risbi. Njene mogočne, karakterno poudarjene figuralne plastike so dobile priznanje kritike, ne pa naročnikov za izvedbo v odpornem materialu. Razvila je grčasto modelacijo v slogu ekspresionizma, ki je napovedovala art brut – surovo umetnost, vendar je v sorazmerjih in zasnovi ostala blizu realnosti. Kiparka Karla Bulovec Mrak se je rodila na današnji dan pred 120-imi leti na Bledu.

—–

Elektrotehnik  RAFAEL  ERŽEN  je po diplomi na tehniški fakulteti v Ljubljani leta 1925 delal pri direkciji Pošte, telegrafa in telefona ter sodeloval tudi pri postavitvi prve avtomatske telefonske centrale v Jugoslaviji – to je bilo v Ljubljani leta 1927 –  in pri uvajanju visokofrekvenčne telefonije. Po drugi svetovni vojni je vodil obnovo telefonske mreže v Sloveniji, v letih od 1951 do 1970 pa je bil redni profesor na fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani.

Rafael Eržen je bil tudi eden prvih radioamaterjev v Sloveniji. Leta 1928 je sodeloval pri postavitvi prve radijske postaje v Sloveniji in bil tudi govorec v napovedniku na prvi uradni dan oddajanja Radia Ljubljana 28. oktobra leta 1928.  Rodilse je na današnji dan leta 1899 v Ložu.


Na današnji dan

6282 epizod

Na današnji dan

6282 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

21.10.2015


 Škof in diplomat KRIŠTOF RAVBAR se je rodil okoli leta 1476 v Trstu. Cesar Friderik III. ga je še mladoletnega imenoval za ljubljanskega škofa, Rim pa je to najprej zavrnil. Na cesarjev pritisk je papež Aleksander VI. imenovanje sicer potrdil, vendar pod pogojem, da bo Ravbar posvečen  v duhovnika v 22-em letu starosti, v škofa pa po dopolnjenem 27. letu. Kot škof je bil Ravbar velik nasprotnik reformacije in je skušal z različnimi protireformacijskimi dekreti ustaviti širjenje luteranskega nauka v ljubljanski škofiji; med drugim je prepovedal pridigati tudi Primožu Trubarju. Velik del življenja je posvetil še vojaški in diplomatski dejavnosti, bil pa je tudi kranjski deželni glavar in leta 1532 vodja obrambe pred Turki. Za zasluge v cesarski službi je cesar Ferdinand I. Krištofa Ravbarja  leta 1533 povzdignil v knežji stan.

—–

Na današnji dan leta 1757 se je v Žabnici pri Kranju rodil pesnik in publicist MARTIN KURALT. V noviciatu v cistercijanskem samostanu v Stični je spoznal Antona Tomaža Linharta; ta je leta 1778 izstopil iz reda, leto pozneje pa tudi Kuralt. Deloval je v ljubljanski škofiji, vendar je zaradi razsvetljenskega prepričanja, ki je velo iz njegovih pridig, izgubil kaplansko mesto pri škofu Herbersteinu. Odšel je v Lvov in delal v vseučiliški knjižnici.

Po vrnitvi je bil nekaj časa interniran zaradi frankofilstva, pozneje pa je moral zaradi pronapoleonskih in antiklerikalnih stališč pod nadzor v škofjeloški oziroma novomeški samostan. Leta 1823 so ga poslali v poboljševalnico v Múrovo na Moravskem; tam je tudi umrl. Martin Kuralt je prerodne ideje  uveljavljal tako v publicistiki kot v pesništvu; predvsem je skušal rešiti temeljno filozofsko vprašanje, kaj je človek in kaj bog.  V poročilu o ljubljanski akademiji operozov pa je  opisal razvoj slovanskih književnosti ter dal pobudo za zbiranje slovenskih ljudskih pesmi.

—–

Kiparka in risarka KARLA BULOVEC MRAK se je pred 2. svetovno vojno posvečala predvsem kiparstvu, po njej pa risbi. Njene mogočne, karakterno poudarjene figuralne plastike so dobile priznanje kritike, ne pa naročnikov za izvedbo v odpornem materialu. Razvila je grčasto modelacijo v slogu ekspresionizma, ki je napovedovala art brut – surovo umetnost, vendar je v sorazmerjih in zasnovi ostala blizu realnosti. Kiparka Karla Bulovec Mrak se je rodila na današnji dan pred 120-imi leti na Bledu.

—–

Elektrotehnik  RAFAEL  ERŽEN  je po diplomi na tehniški fakulteti v Ljubljani leta 1925 delal pri direkciji Pošte, telegrafa in telefona ter sodeloval tudi pri postavitvi prve avtomatske telefonske centrale v Jugoslaviji – to je bilo v Ljubljani leta 1927 –  in pri uvajanju visokofrekvenčne telefonije. Po drugi svetovni vojni je vodil obnovo telefonske mreže v Sloveniji, v letih od 1951 do 1970 pa je bil redni profesor na fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani.

Rafael Eržen je bil tudi eden prvih radioamaterjev v Sloveniji. Leta 1928 je sodeloval pri postavitvi prve radijske postaje v Sloveniji in bil tudi govorec v napovedniku na prvi uradni dan oddajanja Radia Ljubljana 28. oktobra leta 1928.  Rodilse je na današnji dan leta 1899 v Ložu.


21.10.2024

23. oktober - Kočevarjem in Ribničanom pravica do trgovanja brez plačila davkov (1492)

Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke


21.10.2024

22. oktober - dr. Ivan Žolger (1867) minister v dunajski vladi

Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«


21.10.2024

21. oktober - Karla Bulovec Mrak (1895) naša prva kiparka

»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor


10.10.2024

20. oktober - Johann Kaspar von Seiller (1802) dunajski župan iz Maribora

Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu


10.10.2024

19. oktober - Janko Sernec (1834) narodni buditelj na Štajerskem

Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas


10.10.2024

18. oktober - Maks Arbajter (1924) inštruktor športnega letenja v Burmi

Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem


10.10.2024

17. oktober - /najbrž/ prvi uradni dokument v slovenščini (1570)

Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino


10.10.2024

16. oktober - Feri Novak (1906) arhitektov pečat Murski Soboti

Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije


10.10.2024

15. oktober - Simon Gregorčič (1844) "goriški slavček"

Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina


10.10.2024

14. oktober - Feliks Lobe (1894) pionir ljubljanske strojne fakultete

Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora


07.10.2024

13. oktober - Jožef Klekl (1874) in prizadevanje za slovensko Prekmurje

Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra


07.10.2024

12. oktober - Komeljska tragedija Domnove partizanske čete (1944)

Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro


07.10.2024

11. oktober - Josip Wester (1874) šolski nadzornik in planinski pisatelj

"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije


07.10.2024

10. oktober - Koroški plebiscit (1920) in kmalu pozabljene obljube

Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji


07.10.2024

9. oktober - Franček Pen (1924) tragična usoda ubežnika iz nemške armade

Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar


07.10.2024

8. oktober - Edo Šlajmer (1864) in korenite spremembe v kirurški praksi

Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem


07.10.2024

7. oktober - Just Piščanec (1865) začetnik slovenskega carinskega uradovanja

Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške


28.09.2024

6. oktober - Mihovil Logar (1902) in praška šola glasbene kompozicije

Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov


28.09.2024

5. oktober - drugi Londonski sporazum (1954)

Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače


28.09.2024

4. oktober - Franc Berneker, pionir sodobnega slovenskega kiparstva (1874)

Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji


Stran 2 od 315
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov