Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

21.10.2015


 Škof in diplomat KRIŠTOF RAVBAR se je rodil okoli leta 1476 v Trstu. Cesar Friderik III. ga je še mladoletnega imenoval za ljubljanskega škofa, Rim pa je to najprej zavrnil. Na cesarjev pritisk je papež Aleksander VI. imenovanje sicer potrdil, vendar pod pogojem, da bo Ravbar posvečen  v duhovnika v 22-em letu starosti, v škofa pa po dopolnjenem 27. letu. Kot škof je bil Ravbar velik nasprotnik reformacije in je skušal z različnimi protireformacijskimi dekreti ustaviti širjenje luteranskega nauka v ljubljanski škofiji; med drugim je prepovedal pridigati tudi Primožu Trubarju. Velik del življenja je posvetil še vojaški in diplomatski dejavnosti, bil pa je tudi kranjski deželni glavar in leta 1532 vodja obrambe pred Turki. Za zasluge v cesarski službi je cesar Ferdinand I. Krištofa Ravbarja  leta 1533 povzdignil v knežji stan.

—–

Na današnji dan leta 1757 se je v Žabnici pri Kranju rodil pesnik in publicist MARTIN KURALT. V noviciatu v cistercijanskem samostanu v Stični je spoznal Antona Tomaža Linharta; ta je leta 1778 izstopil iz reda, leto pozneje pa tudi Kuralt. Deloval je v ljubljanski škofiji, vendar je zaradi razsvetljenskega prepričanja, ki je velo iz njegovih pridig, izgubil kaplansko mesto pri škofu Herbersteinu. Odšel je v Lvov in delal v vseučiliški knjižnici.

Po vrnitvi je bil nekaj časa interniran zaradi frankofilstva, pozneje pa je moral zaradi pronapoleonskih in antiklerikalnih stališč pod nadzor v škofjeloški oziroma novomeški samostan. Leta 1823 so ga poslali v poboljševalnico v Múrovo na Moravskem; tam je tudi umrl. Martin Kuralt je prerodne ideje  uveljavljal tako v publicistiki kot v pesništvu; predvsem je skušal rešiti temeljno filozofsko vprašanje, kaj je človek in kaj bog.  V poročilu o ljubljanski akademiji operozov pa je  opisal razvoj slovanskih književnosti ter dal pobudo za zbiranje slovenskih ljudskih pesmi.

—–

Kiparka in risarka KARLA BULOVEC MRAK se je pred 2. svetovno vojno posvečala predvsem kiparstvu, po njej pa risbi. Njene mogočne, karakterno poudarjene figuralne plastike so dobile priznanje kritike, ne pa naročnikov za izvedbo v odpornem materialu. Razvila je grčasto modelacijo v slogu ekspresionizma, ki je napovedovala art brut – surovo umetnost, vendar je v sorazmerjih in zasnovi ostala blizu realnosti. Kiparka Karla Bulovec Mrak se je rodila na današnji dan pred 120-imi leti na Bledu.

—–

Elektrotehnik  RAFAEL  ERŽEN  je po diplomi na tehniški fakulteti v Ljubljani leta 1925 delal pri direkciji Pošte, telegrafa in telefona ter sodeloval tudi pri postavitvi prve avtomatske telefonske centrale v Jugoslaviji – to je bilo v Ljubljani leta 1927 –  in pri uvajanju visokofrekvenčne telefonije. Po drugi svetovni vojni je vodil obnovo telefonske mreže v Sloveniji, v letih od 1951 do 1970 pa je bil redni profesor na fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani.

Rafael Eržen je bil tudi eden prvih radioamaterjev v Sloveniji. Leta 1928 je sodeloval pri postavitvi prve radijske postaje v Sloveniji in bil tudi govorec v napovedniku na prvi uradni dan oddajanja Radia Ljubljana 28. oktobra leta 1928.  Rodilse je na današnji dan leta 1899 v Ložu.


Na današnji dan

6282 epizod

Na današnji dan

6282 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

21.10.2015


 Škof in diplomat KRIŠTOF RAVBAR se je rodil okoli leta 1476 v Trstu. Cesar Friderik III. ga je še mladoletnega imenoval za ljubljanskega škofa, Rim pa je to najprej zavrnil. Na cesarjev pritisk je papež Aleksander VI. imenovanje sicer potrdil, vendar pod pogojem, da bo Ravbar posvečen  v duhovnika v 22-em letu starosti, v škofa pa po dopolnjenem 27. letu. Kot škof je bil Ravbar velik nasprotnik reformacije in je skušal z različnimi protireformacijskimi dekreti ustaviti širjenje luteranskega nauka v ljubljanski škofiji; med drugim je prepovedal pridigati tudi Primožu Trubarju. Velik del življenja je posvetil še vojaški in diplomatski dejavnosti, bil pa je tudi kranjski deželni glavar in leta 1532 vodja obrambe pred Turki. Za zasluge v cesarski službi je cesar Ferdinand I. Krištofa Ravbarja  leta 1533 povzdignil v knežji stan.

—–

Na današnji dan leta 1757 se je v Žabnici pri Kranju rodil pesnik in publicist MARTIN KURALT. V noviciatu v cistercijanskem samostanu v Stični je spoznal Antona Tomaža Linharta; ta je leta 1778 izstopil iz reda, leto pozneje pa tudi Kuralt. Deloval je v ljubljanski škofiji, vendar je zaradi razsvetljenskega prepričanja, ki je velo iz njegovih pridig, izgubil kaplansko mesto pri škofu Herbersteinu. Odšel je v Lvov in delal v vseučiliški knjižnici.

Po vrnitvi je bil nekaj časa interniran zaradi frankofilstva, pozneje pa je moral zaradi pronapoleonskih in antiklerikalnih stališč pod nadzor v škofjeloški oziroma novomeški samostan. Leta 1823 so ga poslali v poboljševalnico v Múrovo na Moravskem; tam je tudi umrl. Martin Kuralt je prerodne ideje  uveljavljal tako v publicistiki kot v pesništvu; predvsem je skušal rešiti temeljno filozofsko vprašanje, kaj je človek in kaj bog.  V poročilu o ljubljanski akademiji operozov pa je  opisal razvoj slovanskih književnosti ter dal pobudo za zbiranje slovenskih ljudskih pesmi.

—–

Kiparka in risarka KARLA BULOVEC MRAK se je pred 2. svetovno vojno posvečala predvsem kiparstvu, po njej pa risbi. Njene mogočne, karakterno poudarjene figuralne plastike so dobile priznanje kritike, ne pa naročnikov za izvedbo v odpornem materialu. Razvila je grčasto modelacijo v slogu ekspresionizma, ki je napovedovala art brut – surovo umetnost, vendar je v sorazmerjih in zasnovi ostala blizu realnosti. Kiparka Karla Bulovec Mrak se je rodila na današnji dan pred 120-imi leti na Bledu.

—–

Elektrotehnik  RAFAEL  ERŽEN  je po diplomi na tehniški fakulteti v Ljubljani leta 1925 delal pri direkciji Pošte, telegrafa in telefona ter sodeloval tudi pri postavitvi prve avtomatske telefonske centrale v Jugoslaviji – to je bilo v Ljubljani leta 1927 –  in pri uvajanju visokofrekvenčne telefonije. Po drugi svetovni vojni je vodil obnovo telefonske mreže v Sloveniji, v letih od 1951 do 1970 pa je bil redni profesor na fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani.

Rafael Eržen je bil tudi eden prvih radioamaterjev v Sloveniji. Leta 1928 je sodeloval pri postavitvi prve radijske postaje v Sloveniji in bil tudi govorec v napovedniku na prvi uradni dan oddajanja Radia Ljubljana 28. oktobra leta 1928.  Rodilse je na današnji dan leta 1899 v Ložu.


28.09.2024

3. oktober - Kraljevina Jugoslavija – nova politična stvarnost (1929)

Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti


28.09.2024

2. oktober - Metod Milač – upornik, begunec in skladatelj (1924)

Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov


28.09.2024

1. oktober - začetki novodobnih upepelitev umrlih na Slovenskem (1930)

Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki


28.09.2024

30. september - "zlata britev" kirurginje Zore Janžekovič (1918)

Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji


20.09.2024

29. september - Bruno Hartman, osebnost sodobnega slovenskega knjižničarstva (1924)

Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«


20.09.2024

28. september - 81 ustavnih amandmajev (1990)

Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit


20.09.2024

27. september - Edvard Kocbek (1904) »pričevalec našega časa«

Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe


20.09.2024

26. september - čitalnica v Laškem (1869)

Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko


20.09.2024

25. september - 'Ne Moskva, ne Rim, Ljubljana!' (1936)

Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov


20.09.2024

24. september - Mihael Hermann, slovenski politik nemškega rodu (1822)

Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja


20.09.2024

23. september - dve desetletji viadukta Črni kal (2004)

Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce


18.09.2024

22. september - Marko Zorko (1944) novinar in satirik

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


18.09.2024

21. september - Milan Prosen (1902) pribočnik jugoslovanske kraljice Marije

Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi


18.09.2024

20. september - Mihajlo Pupin – častni občan Bleda (1921)

Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.09.2024

19. september - Tito opozoril, da se v državi poje preveč kruha (Ostrožno,1954)

Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.09.2024

18. september - ustanovljena druga slovenska univerza (1975)

Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.09.2024

17. september - Partizanska tiskarna "Slovenija" (1944)

Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.09.2024

16. september - z vlakom z Dunaja do dežele Kranjske (1846)

Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

15. september - vrnitev Primorske k matični domovini (1947)

Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

14. september - Zoran Rant (1904) vrhunski strokovnjak za procesno tehniko

Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 3 od 315
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov