Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Škof in diplomat KRIŠTOF RAVBAR se je rodil okoli leta 1476 v Trstu. Cesar Friderik III. ga je še mladoletnega imenoval za ljubljanskega škofa, Rim pa je to najprej zavrnil. Na cesarjev pritisk je papež Aleksander VI. imenovanje sicer potrdil, vendar pod pogojem, da bo Ravbar posvečen v duhovnika v 22-em letu starosti, v škofa pa po dopolnjenem 27. letu. Kot škof je bil Ravbar velik nasprotnik reformacije in je skušal z različnimi protireformacijskimi dekreti ustaviti širjenje luteranskega nauka v ljubljanski škofiji; med drugim je prepovedal pridigati tudi Primožu Trubarju. Velik del življenja je posvetil še vojaški in diplomatski dejavnosti, bil pa je tudi kranjski deželni glavar in leta 1532 vodja obrambe pred Turki. Za zasluge v cesarski službi je cesar Ferdinand I. Krištofa Ravbarja leta 1533 povzdignil v knežji stan.
—–
Na današnji dan leta 1757 se je v Žabnici pri Kranju rodil pesnik in publicist MARTIN KURALT. V noviciatu v cistercijanskem samostanu v Stični je spoznal Antona Tomaža Linharta; ta je leta 1778 izstopil iz reda, leto pozneje pa tudi Kuralt. Deloval je v ljubljanski škofiji, vendar je zaradi razsvetljenskega prepričanja, ki je velo iz njegovih pridig, izgubil kaplansko mesto pri škofu Herbersteinu. Odšel je v Lvov in delal v vseučiliški knjižnici.
Po vrnitvi je bil nekaj časa interniran zaradi frankofilstva, pozneje pa je moral zaradi pronapoleonskih in antiklerikalnih stališč pod nadzor v škofjeloški oziroma novomeški samostan. Leta 1823 so ga poslali v poboljševalnico v Múrovo na Moravskem; tam je tudi umrl. Martin Kuralt je prerodne ideje uveljavljal tako v publicistiki kot v pesništvu; predvsem je skušal rešiti temeljno filozofsko vprašanje, kaj je človek in kaj bog. V poročilu o ljubljanski akademiji operozov pa je opisal razvoj slovanskih književnosti ter dal pobudo za zbiranje slovenskih ljudskih pesmi.
—–
Kiparka in risarka KARLA BULOVEC MRAK se je pred 2. svetovno vojno posvečala predvsem kiparstvu, po njej pa risbi. Njene mogočne, karakterno poudarjene figuralne plastike so dobile priznanje kritike, ne pa naročnikov za izvedbo v odpornem materialu. Razvila je grčasto modelacijo v slogu ekspresionizma, ki je napovedovala art brut – surovo umetnost, vendar je v sorazmerjih in zasnovi ostala blizu realnosti. Kiparka Karla Bulovec Mrak se je rodila na današnji dan pred 120-imi leti na Bledu.
—–
Elektrotehnik RAFAEL ERŽEN je po diplomi na tehniški fakulteti v Ljubljani leta 1925 delal pri direkciji Pošte, telegrafa in telefona ter sodeloval tudi pri postavitvi prve avtomatske telefonske centrale v Jugoslaviji – to je bilo v Ljubljani leta 1927 – in pri uvajanju visokofrekvenčne telefonije. Po drugi svetovni vojni je vodil obnovo telefonske mreže v Sloveniji, v letih od 1951 do 1970 pa je bil redni profesor na fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani.
Rafael Eržen je bil tudi eden prvih radioamaterjev v Sloveniji. Leta 1928 je sodeloval pri postavitvi prve radijske postaje v Sloveniji in bil tudi govorec v napovedniku na prvi uradni dan oddajanja Radia Ljubljana 28. oktobra leta 1928. Rodilse je na današnji dan leta 1899 v Ložu.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Škof in diplomat KRIŠTOF RAVBAR se je rodil okoli leta 1476 v Trstu. Cesar Friderik III. ga je še mladoletnega imenoval za ljubljanskega škofa, Rim pa je to najprej zavrnil. Na cesarjev pritisk je papež Aleksander VI. imenovanje sicer potrdil, vendar pod pogojem, da bo Ravbar posvečen v duhovnika v 22-em letu starosti, v škofa pa po dopolnjenem 27. letu. Kot škof je bil Ravbar velik nasprotnik reformacije in je skušal z različnimi protireformacijskimi dekreti ustaviti širjenje luteranskega nauka v ljubljanski škofiji; med drugim je prepovedal pridigati tudi Primožu Trubarju. Velik del življenja je posvetil še vojaški in diplomatski dejavnosti, bil pa je tudi kranjski deželni glavar in leta 1532 vodja obrambe pred Turki. Za zasluge v cesarski službi je cesar Ferdinand I. Krištofa Ravbarja leta 1533 povzdignil v knežji stan.
—–
Na današnji dan leta 1757 se je v Žabnici pri Kranju rodil pesnik in publicist MARTIN KURALT. V noviciatu v cistercijanskem samostanu v Stični je spoznal Antona Tomaža Linharta; ta je leta 1778 izstopil iz reda, leto pozneje pa tudi Kuralt. Deloval je v ljubljanski škofiji, vendar je zaradi razsvetljenskega prepričanja, ki je velo iz njegovih pridig, izgubil kaplansko mesto pri škofu Herbersteinu. Odšel je v Lvov in delal v vseučiliški knjižnici.
Po vrnitvi je bil nekaj časa interniran zaradi frankofilstva, pozneje pa je moral zaradi pronapoleonskih in antiklerikalnih stališč pod nadzor v škofjeloški oziroma novomeški samostan. Leta 1823 so ga poslali v poboljševalnico v Múrovo na Moravskem; tam je tudi umrl. Martin Kuralt je prerodne ideje uveljavljal tako v publicistiki kot v pesništvu; predvsem je skušal rešiti temeljno filozofsko vprašanje, kaj je človek in kaj bog. V poročilu o ljubljanski akademiji operozov pa je opisal razvoj slovanskih književnosti ter dal pobudo za zbiranje slovenskih ljudskih pesmi.
—–
Kiparka in risarka KARLA BULOVEC MRAK se je pred 2. svetovno vojno posvečala predvsem kiparstvu, po njej pa risbi. Njene mogočne, karakterno poudarjene figuralne plastike so dobile priznanje kritike, ne pa naročnikov za izvedbo v odpornem materialu. Razvila je grčasto modelacijo v slogu ekspresionizma, ki je napovedovala art brut – surovo umetnost, vendar je v sorazmerjih in zasnovi ostala blizu realnosti. Kiparka Karla Bulovec Mrak se je rodila na današnji dan pred 120-imi leti na Bledu.
—–
Elektrotehnik RAFAEL ERŽEN je po diplomi na tehniški fakulteti v Ljubljani leta 1925 delal pri direkciji Pošte, telegrafa in telefona ter sodeloval tudi pri postavitvi prve avtomatske telefonske centrale v Jugoslaviji – to je bilo v Ljubljani leta 1927 – in pri uvajanju visokofrekvenčne telefonije. Po drugi svetovni vojni je vodil obnovo telefonske mreže v Sloveniji, v letih od 1951 do 1970 pa je bil redni profesor na fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani.
Rafael Eržen je bil tudi eden prvih radioamaterjev v Sloveniji. Leta 1928 je sodeloval pri postavitvi prve radijske postaje v Sloveniji in bil tudi govorec v napovedniku na prvi uradni dan oddajanja Radia Ljubljana 28. oktobra leta 1928. Rodilse je na današnji dan leta 1899 v Ložu.
Prva pisna omemba Murske Sobote Najizrazitejši slovenski portretist svojega časa Štajerci, Primorci in Istrani v prvi tankovski brigadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Izgon narodno zavednega duhovnika Prva doktorandka Univerze v Ljubljani Avtor naše prve televizijske nadaljevanke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – slovenska pisava prve polovice 19. stoletja Igralka iz Astrahana očarala Ljubljano Skladatelj pihalno – orkestralne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za narodno šolo v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu Literarni poskus kronike slovenske meščanske družine Požig Narodnega doma v Trstu – nacionalistično hudodelstvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi prevajalec korana v latinščino Kazen za politično daljnovidnost Etnomuzikolog in raziskovalec narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Utemeljitelj mednarodnega zasebnega prava pri nas Vrt domovinske flore Skladatelj in general *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kartuzijanski samostan, ki kljubuje času Maribor dobil narodni dom Eden naših najpomembnejših likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od pionirjev raketne tehnike Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi mestni vodovod Igralka in režiserka ljubljanske Drame Arhitekt in prva montažna stavba pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini Socialni realist Ludvik Mrzel in njegov »Bog v Trbovljah« Sarajevski atentat – povod za izbruh velike vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop predhodnika današnjega Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov