Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes je dan spomina na mrtve, dan, ko se pri nas in drugod po svetu spominjamo umrlih. To je predvsem intimen, notranje slovesen praznik, posvečen spominu na vse tiste, ki so tako ali drugače zaznamovali naše življenje.
Čaščenje umrlih je razširjeno po vsem svetu, saj je verovanje v drugo, posmrtno življenje staro toliko kot človeštvo. Tudi krščanstvo je rajnke že od nekdaj primerno častilo. Svetnikov so se spominjali na dan godu, mučencev pa z javnim čaščenjem, a ker je njihovo število hitro naraščalo, seveda ni mogel vsak dobiti svojega praznika. Zato se je katoliška cerkev odločila za poseben spominski dan v čast vsem mučencem in svetnikom skupaj.
Od začetka 7. stoletja je bil ta dan 13. maj, dan posvečenja starega rimskega Panteona v cerkev Marije device in vseh mučencev. Dobrih sto let pozneje je papež Gregor III. v baziliki svetega Petra posvetil poseben oratorij, kapelo, in ta spominski dan je sčasoma postal dan vseh svetnikov, dan mrtvih. Na ta dan se je v Rimu zbralo veliko ljudi, a pomlad je bila čas, ko je v mestu primanjkovalo hrane celo za domačine, kaj šele za množico romarjev. Zato je papež Gregor IV. leta 835 prestavil praznik vseh svetih s 13. maja na 1. november.
—–
Pisatelj in pesnik STANISLAV VDOVIČ se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti na Turjaku. Šolal se je v Ljubljani in Gradcu ter delal kot uradnik v Ljubljani in Trstu. V dvajsetih letih je začel v leposlovnih glasilih objavljati črtice in sodobne pravljice. Objavljene so bile v več knjigah; med njimi so najbolj znane “Pravljice za lahkomiselne ljudi”. Stanislav Vdovič, s psevdonimom Janez Rožencvet je pisal tudi pesmi in prevajal.
——
Med cerkvenimi redovnimi skupnostmi, ki so v 19. stoletju doživele največji razmah, saj so s svojim načinom dela najbolj ustrezale potrebam časa, so bile hčere krščanske ljubezni ali usmiljenke. Prvih šest usmiljenk je iz Gradca v Ljubljano prišlo maja leta 1852 (med njimi sta bili dve Slovenki). Pomagale so v mestni ubožnici, po domovih obiskovale bolnike in reveže ter skrbele za dušni blagor kaznjenk v prisilni delavnici na Poljanah.
Na prošnjo mestnih oblasti so usmiljenke na današnji dan leta 1855 prevzele tudi oskrbo bolnikov v civilni bolnišnici v Ljubljani, ustanovljeni leta 1786; ta se je uradno imenovala prva civilna in deželna bolnica na Kranjskem. Na pomoč jih je prišlo še nekaj iz Gradca, postopoma pa so začele v red hčera krščanske ljubezni vstopati tudi domačinke. Bolnišnica je delovala vse do hudega potresa aprila leta 1895, ko je bila stavba v središču Ljubljane na današnji Ajdovščini tako poškodovana, da ni mogla več nuditi varnega zavetja.
—–
V Prešernovem gaju v Kranju so na današnji dan leta 1931 odkrili spomenik žrtvam prvega tržaškega procesa. To je prvi protifašistični spomenik v Evropi. Prvi tržaški proces, imenovan tudi “bazoviški”, je potekal pred posebnim sodiščem za zaščito države v prvih dneh septembra leta 1930, in sicer proti pripadnikom slovenske tajne narodnjaške in protifašistilčne organizacije TIGR (“Trst, Istra, Gorica, Reka”) v Julijski krajini. Sodišče je štiri obtožence obsodilo na smrt, dvanajst na zaporne kazni, enajst pa jih je oprostila že preiskovalna komisija.
—–
V zadnjih letih 19. stoletja so začeli v Evropi predvajati “žive slike”, predhodnice sodobnega filma; trajale so le dobro minuto. Brata Max in Emil Skladanovsky sta na današnji dan pred 120-imi leti v berlinskem varieteju “Zimski vrt” prikazala kratke posnetke s sejma ter prizore z berlinskih ulic. Ker pa sta imela premalo denarja za razvoj svojih filmskih aparatov, sta ju kmalu prehitela francoska brata Lumiere. Na Slovenskem so bile prve javne filmske predstave že leta 1896 v Mariboru, Celju in Ljubljani; potujoči kinematografi, ki so prihajali z Dunaja in iz Trsta, so namreč prikazovali filme v gostilnah in hotelih ali pod šotori. Prvi stalni kinematograf pri nas pa so leta 1907 odprli v Ljubljani; imenoval se je “Edison”.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Danes je dan spomina na mrtve, dan, ko se pri nas in drugod po svetu spominjamo umrlih. To je predvsem intimen, notranje slovesen praznik, posvečen spominu na vse tiste, ki so tako ali drugače zaznamovali naše življenje.
Čaščenje umrlih je razširjeno po vsem svetu, saj je verovanje v drugo, posmrtno življenje staro toliko kot človeštvo. Tudi krščanstvo je rajnke že od nekdaj primerno častilo. Svetnikov so se spominjali na dan godu, mučencev pa z javnim čaščenjem, a ker je njihovo število hitro naraščalo, seveda ni mogel vsak dobiti svojega praznika. Zato se je katoliška cerkev odločila za poseben spominski dan v čast vsem mučencem in svetnikom skupaj.
Od začetka 7. stoletja je bil ta dan 13. maj, dan posvečenja starega rimskega Panteona v cerkev Marije device in vseh mučencev. Dobrih sto let pozneje je papež Gregor III. v baziliki svetega Petra posvetil poseben oratorij, kapelo, in ta spominski dan je sčasoma postal dan vseh svetnikov, dan mrtvih. Na ta dan se je v Rimu zbralo veliko ljudi, a pomlad je bila čas, ko je v mestu primanjkovalo hrane celo za domačine, kaj šele za množico romarjev. Zato je papež Gregor IV. leta 835 prestavil praznik vseh svetih s 13. maja na 1. november.
—–
Pisatelj in pesnik STANISLAV VDOVIČ se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti na Turjaku. Šolal se je v Ljubljani in Gradcu ter delal kot uradnik v Ljubljani in Trstu. V dvajsetih letih je začel v leposlovnih glasilih objavljati črtice in sodobne pravljice. Objavljene so bile v več knjigah; med njimi so najbolj znane “Pravljice za lahkomiselne ljudi”. Stanislav Vdovič, s psevdonimom Janez Rožencvet je pisal tudi pesmi in prevajal.
——
Med cerkvenimi redovnimi skupnostmi, ki so v 19. stoletju doživele največji razmah, saj so s svojim načinom dela najbolj ustrezale potrebam časa, so bile hčere krščanske ljubezni ali usmiljenke. Prvih šest usmiljenk je iz Gradca v Ljubljano prišlo maja leta 1852 (med njimi sta bili dve Slovenki). Pomagale so v mestni ubožnici, po domovih obiskovale bolnike in reveže ter skrbele za dušni blagor kaznjenk v prisilni delavnici na Poljanah.
Na prošnjo mestnih oblasti so usmiljenke na današnji dan leta 1855 prevzele tudi oskrbo bolnikov v civilni bolnišnici v Ljubljani, ustanovljeni leta 1786; ta se je uradno imenovala prva civilna in deželna bolnica na Kranjskem. Na pomoč jih je prišlo še nekaj iz Gradca, postopoma pa so začele v red hčera krščanske ljubezni vstopati tudi domačinke. Bolnišnica je delovala vse do hudega potresa aprila leta 1895, ko je bila stavba v središču Ljubljane na današnji Ajdovščini tako poškodovana, da ni mogla več nuditi varnega zavetja.
—–
V Prešernovem gaju v Kranju so na današnji dan leta 1931 odkrili spomenik žrtvam prvega tržaškega procesa. To je prvi protifašistični spomenik v Evropi. Prvi tržaški proces, imenovan tudi “bazoviški”, je potekal pred posebnim sodiščem za zaščito države v prvih dneh septembra leta 1930, in sicer proti pripadnikom slovenske tajne narodnjaške in protifašistilčne organizacije TIGR (“Trst, Istra, Gorica, Reka”) v Julijski krajini. Sodišče je štiri obtožence obsodilo na smrt, dvanajst na zaporne kazni, enajst pa jih je oprostila že preiskovalna komisija.
—–
V zadnjih letih 19. stoletja so začeli v Evropi predvajati “žive slike”, predhodnice sodobnega filma; trajale so le dobro minuto. Brata Max in Emil Skladanovsky sta na današnji dan pred 120-imi leti v berlinskem varieteju “Zimski vrt” prikazala kratke posnetke s sejma ter prizore z berlinskih ulic. Ker pa sta imela premalo denarja za razvoj svojih filmskih aparatov, sta ju kmalu prehitela francoska brata Lumiere. Na Slovenskem so bile prve javne filmske predstave že leta 1896 v Mariboru, Celju in Ljubljani; potujoči kinematografi, ki so prihajali z Dunaja in iz Trsta, so namreč prikazovali filme v gostilnah in hotelih ali pod šotori. Prvi stalni kinematograf pri nas pa so leta 1907 odprli v Ljubljani; imenoval se je “Edison”.
Tri olimpijske igre – šest kolajn Režiser velikega formata Pogodba, ki je odrezala Primorsko
Diplomat iz Črnega Vrha pri Društvu narodov Pesnik vojne in ljubezni Dve pomembni mladinski reviji izpred stoletja
Častnik iz Vorančeve Požganice Praprotnice in cvetnice slovenskega ozemlja Sporazumi, ki so potrdili zahodno državno mejo
Avtor srbske državne himne in himne Slovenske vojske Novinarka, zapisana filmski tematiki Slikar, grafik in fotograf
Pobudnik prvega slovenskega pisateljskega društva Pevska pedagoginja uglednih opernih ustvarjalcev Operni glas za lirske vloge
Prva uspešna operacija sive mrene pri nas Inštruktor obveščevalcev in diverzantov Urednik lista Naši razgledi
Več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove Pobuda za slovensko univerzo sredi 19. stoletja Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Neveljaven email naslov