Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V 18. stoletju se je v Zahodni Evropi širilo moralno-teološko in družbeno-kulturno gibanje – janzenizem. Poudarjalo je doktrino o izvirnem grehu, strogost pri podeljevanju zakramentov, se zavzemalo za večjo samostojnost škofov v odnosu do papeža, nasprotovalo cerkvenim redovom, še posebno jezuitom, in prvenstvu papeža. Na Slovenskem pravega teološkega janzenizma ni bilo; vzdevek janzenisti ali filojanzenisti se je zaradi njihovih interesov in dejavnosti prijel le nekaterih skupin. To so bili predvsem privrženci jožefinskega reformnega katolicizma, zaslužni zlasti za slovensko šolstvo in slovstvo.
Ta krog duhovnikov se je zbiral okoli ljubljanskega škofa Janeza Karla Herbersteina, ki si je zelo prizadeval za boljšo izobrazbo duhovnikov in ljudstva, za učinkovitejšo pastoralno dejavnost in za bolj razumsko sprejemljive oblike ljudske pobožnosti. Na Dunaju je tudi dosegel smiselno razmejitev škofijskih in župnijskih meja. V ta krog, ki je zelo obogatil slovstvo in kulturo, med drugimi sodijo Jurij Japelj, Blaž Kumerdej, Janez Nepomuk Jakob Edling in Jurij Gollmayr. Janzenizem je imel pri nas nasprotnike že od vsega začetka, predvsem frančiškani so javno nastopali proti škofu Herbersteinu, a njegov vpliv je bilo čutiti še skoraj vso prvo polovico 19. stoletja. Utemeljitelj janzenističnega gibanja, louvainski teolog in škof Cornelius Otto Jansen, se je rodil na današnji dan pred 430-imi leti v Holandiji.
—–
Mladinski pisatelj in dramatik JOSIP RIBIČIČ se je rodil na današnji dan leta 1886 v Baški na otoku Krku. Končal je učiteljišče v Kopru in poučeval v raznih krajih, dalj časa v Trstu in Ljubljani – tja se je umaknil pred fašisti. Urejal je več mladinskih listov in bil eden izmed ustanoviteljev založbe “Mladinska matica”. Med 2. svetovno vojno je bil v italijanskih zaporih, po njej pa je delal na ministrstvu za prosveto. Josip Ribičič je bil plodovit in uspešen mladinski pisatelj, pisal pa je tudi črtice za odrasle. Med njegovimi deli, ki so bila največkrat ponatisnjena, sta pravljična povest “Miškolin” in zgodba iz narodnoosvobodilnega boja “Rdeča pest”.
—–
Gledališki igralec STANE STAREŠINIČ se je rodil na današnji dan leta 1921 na Préloki pri Črnomlju. Leta 1951 je diplomiral na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani in bil nato vse do upokojitve član ansambla Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Na začetku je igral mladostne junake in ljubimce, nato pa se je razvil v nosilca karakternih in komičnih vlog, ki jih je oblikoval s prefinjeno uglajenostjo. Poseben izziv so mu pomenili mediteranski značaji v igrah italijanskih avtorjev. Sodeloval tudi pri filmu, na radiu in televiziji.
—-
Na današnji dan leta 1923 so naši izseljenci v okviru Zveze kulturnih drušev Slovenskega delavskega doma v Clevelandu v Združenih državah Amerike ustanovili dramsko društvo Adria ter ga kmalu preimenovali v Dramsko društvo Antona Verovška. Ob nastanku je imelo približno 30 igralcev, pozneje pa več kot sto. Od ustanovitve pa do njihove zadnje predstave leta 1955 so uprizorili 89 iger, veseloiger, burk in komedij. To ljubiteljsko dramsko društvo je veliko pripomoglo k širjenju slovenskega jezika in kulture med ameriškimi Slovenci.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
V 18. stoletju se je v Zahodni Evropi širilo moralno-teološko in družbeno-kulturno gibanje – janzenizem. Poudarjalo je doktrino o izvirnem grehu, strogost pri podeljevanju zakramentov, se zavzemalo za večjo samostojnost škofov v odnosu do papeža, nasprotovalo cerkvenim redovom, še posebno jezuitom, in prvenstvu papeža. Na Slovenskem pravega teološkega janzenizma ni bilo; vzdevek janzenisti ali filojanzenisti se je zaradi njihovih interesov in dejavnosti prijel le nekaterih skupin. To so bili predvsem privrženci jožefinskega reformnega katolicizma, zaslužni zlasti za slovensko šolstvo in slovstvo.
Ta krog duhovnikov se je zbiral okoli ljubljanskega škofa Janeza Karla Herbersteina, ki si je zelo prizadeval za boljšo izobrazbo duhovnikov in ljudstva, za učinkovitejšo pastoralno dejavnost in za bolj razumsko sprejemljive oblike ljudske pobožnosti. Na Dunaju je tudi dosegel smiselno razmejitev škofijskih in župnijskih meja. V ta krog, ki je zelo obogatil slovstvo in kulturo, med drugimi sodijo Jurij Japelj, Blaž Kumerdej, Janez Nepomuk Jakob Edling in Jurij Gollmayr. Janzenizem je imel pri nas nasprotnike že od vsega začetka, predvsem frančiškani so javno nastopali proti škofu Herbersteinu, a njegov vpliv je bilo čutiti še skoraj vso prvo polovico 19. stoletja. Utemeljitelj janzenističnega gibanja, louvainski teolog in škof Cornelius Otto Jansen, se je rodil na današnji dan pred 430-imi leti v Holandiji.
—–
Mladinski pisatelj in dramatik JOSIP RIBIČIČ se je rodil na današnji dan leta 1886 v Baški na otoku Krku. Končal je učiteljišče v Kopru in poučeval v raznih krajih, dalj časa v Trstu in Ljubljani – tja se je umaknil pred fašisti. Urejal je več mladinskih listov in bil eden izmed ustanoviteljev založbe “Mladinska matica”. Med 2. svetovno vojno je bil v italijanskih zaporih, po njej pa je delal na ministrstvu za prosveto. Josip Ribičič je bil plodovit in uspešen mladinski pisatelj, pisal pa je tudi črtice za odrasle. Med njegovimi deli, ki so bila največkrat ponatisnjena, sta pravljična povest “Miškolin” in zgodba iz narodnoosvobodilnega boja “Rdeča pest”.
—–
Gledališki igralec STANE STAREŠINIČ se je rodil na današnji dan leta 1921 na Préloki pri Črnomlju. Leta 1951 je diplomiral na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani in bil nato vse do upokojitve član ansambla Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Na začetku je igral mladostne junake in ljubimce, nato pa se je razvil v nosilca karakternih in komičnih vlog, ki jih je oblikoval s prefinjeno uglajenostjo. Poseben izziv so mu pomenili mediteranski značaji v igrah italijanskih avtorjev. Sodeloval tudi pri filmu, na radiu in televiziji.
—-
Na današnji dan leta 1923 so naši izseljenci v okviru Zveze kulturnih drušev Slovenskega delavskega doma v Clevelandu v Združenih državah Amerike ustanovili dramsko društvo Adria ter ga kmalu preimenovali v Dramsko društvo Antona Verovška. Ob nastanku je imelo približno 30 igralcev, pozneje pa več kot sto. Od ustanovitve pa do njihove zadnje predstave leta 1955 so uprizorili 89 iger, veseloiger, burk in komedij. To ljubiteljsko dramsko društvo je veliko pripomoglo k širjenju slovenskega jezika in kulture med ameriškimi Slovenci.
Narasla dravska voda zaslužna za novi mestni most Novi temelji naše arheologije Z 11-imi leti zborovodja in organist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Začetek konjeniških prireditev v Ljutomeru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca »Štajerski pritepenec« – deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Podobar in učitelj Začetek študijskega procesa na novoustanovljeni Ljubljanski univerzi Kmet in politik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica o ženskem vprašanju Slikarka in ustvarjalka lutk Za uveljavljanje naših ilustriranih knjig za otroke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar v razmejitveni komisiji Skrivni sestanek na Nanosu Od kod je prišlo sidro, ki je zdaj v ljubljanskem parku Zvezda? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Pomembno igralsko ime na Tržaškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Potrjena ustanovitev ljubljanske škofije Drugi slovenski tabor v Žalcu Ljubljana za dobrega pol stoletja dobila tramvaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Bitka pri mrzli reki« Prvo slovensko športno društvo v Mariboru Violinist, pedagog in mentor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O glavnem mestu Slovenije Prvi poveljnik vojne mornarice Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Spominska plošča na rojstni hiši generala Rudolfa Maistra *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nobelovec iz Ljubljane Časopis Amerikanski Slovenec Igralčev občutek za ljudskost *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prostovoljec na balkanskih bojiščih Sloveča ljubljanska trgovska šola Strokovnjak za kibernetiko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki homeopatije na Slovenskem Dobili smo radio Pesnik proti unitarizaciji šolstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisatelj in zapornik Katoliški duhovnik pomaga partizanom Prva orglarka v cerkvi svetega Petra v Rimu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Borec za pravice manjšin Cerkveni skladatelj in zapornik Slovenski minister v dunajski vladi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mladinski pripovednik in svet živali Etnograf in »Narodopisje Slovencev« Bogojinska deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kulturni posrednik med Slovenci in Madžari Skladatelj in vzgojitelj mladih pevk in pevcev Predavatelj stare hebrejščine in svetopisemskih ved *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Basist ljubljanske opere Škofja Loka dobila muzej Eden izmed pionirjev med našimi džezovskimi pianisti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Red Marije Terezije in baronski naslov za slovenskega častnika Izumitelj fotografije na steklo Skladatelj in zaslužni profesor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov