V 18. stoletju se je v Zahodni Evropi širilo moralno-teološko in družbeno-kulturno gibanje – janzenizem. Poudarjalo je doktrino o izvirnem grehu, strogost pri podeljevanju zakramentov, se zavzemalo za večjo samostojnost škofov v odnosu do papeža, nasprotovalo cerkvenim redovom, še posebno jezuitom, in prvenstvu papeža. Na Slovenskem pravega teološkega janzenizma ni bilo; vzdevek janzenisti ali filojanzenisti se je zaradi njihovih interesov in dejavnosti prijel le nekaterih skupin. To so bili predvsem privrženci jožefinskega reformnega katolicizma, zaslužni zlasti za slovensko šolstvo in slovstvo.
Ta krog duhovnikov se je zbiral okoli ljubljanskega škofa Janeza Karla Herbersteina, ki si je zelo prizadeval za boljšo izobrazbo duhovnikov in ljudstva, za učinkovitejšo pastoralno dejavnost in za bolj razumsko sprejemljive oblike ljudske pobožnosti. Na Dunaju je tudi dosegel smiselno razmejitev škofijskih in župnijskih meja. V ta krog, ki je zelo obogatil slovstvo in kulturo, med drugimi sodijo Jurij Japelj, Blaž Kumerdej, Janez Nepomuk Jakob Edling in Jurij Gollmayr. Janzenizem je imel pri nas nasprotnike že od vsega začetka, predvsem frančiškani so javno nastopali proti škofu Herbersteinu, a njegov vpliv je bilo čutiti še skoraj vso prvo polovico 19. stoletja. Utemeljitelj janzenističnega gibanja, louvainski teolog in škof Cornelius Otto Jansen, se je rodil na današnji dan pred 430-imi leti v Holandiji.
—–
Mladinski pisatelj in dramatik JOSIP RIBIČIČ se je rodil na današnji dan leta 1886 v Baški na otoku Krku. Končal je učiteljišče v Kopru in poučeval v raznih krajih, dalj časa v Trstu in Ljubljani – tja se je umaknil pred fašisti. Urejal je več mladinskih listov in bil eden izmed ustanoviteljev založbe “Mladinska matica”. Med 2. svetovno vojno je bil v italijanskih zaporih, po njej pa je delal na ministrstvu za prosveto. Josip Ribičič je bil plodovit in uspešen mladinski pisatelj, pisal pa je tudi črtice za odrasle. Med njegovimi deli, ki so bila največkrat ponatisnjena, sta pravljična povest “Miškolin” in zgodba iz narodnoosvobodilnega boja “Rdeča pest”.
—–
Gledališki igralec STANE STAREŠINIČ se je rodil na današnji dan leta 1921 na Préloki pri Črnomlju. Leta 1951 je diplomiral na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani in bil nato vse do upokojitve član ansambla Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Na začetku je igral mladostne junake in ljubimce, nato pa se je razvil v nosilca karakternih in komičnih vlog, ki jih je oblikoval s prefinjeno uglajenostjo. Poseben izziv so mu pomenili mediteranski značaji v igrah italijanskih avtorjev. Sodeloval tudi pri filmu, na radiu in televiziji.
—-
Na današnji dan leta 1923 so naši izseljenci v okviru Zveze kulturnih drušev Slovenskega delavskega doma v Clevelandu v Združenih državah Amerike ustanovili dramsko društvo Adria ter ga kmalu preimenovali v Dramsko društvo Antona Verovška. Ob nastanku je imelo približno 30 igralcev, pozneje pa več kot sto. Od ustanovitve pa do njihove zadnje predstave leta 1955 so uprizorili 89 iger, veseloiger, burk in komedij. To ljubiteljsko dramsko društvo je veliko pripomoglo k širjenju slovenskega jezika in kulture med ameriškimi Slovenci.