Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V 18. stoletju se je v Zahodni Evropi širilo moralno-teološko in družbeno-kulturno gibanje – janzenizem. Poudarjalo je doktrino o izvirnem grehu, strogost pri podeljevanju zakramentov, se zavzemalo za večjo samostojnost škofov v odnosu do papeža, nasprotovalo cerkvenim redovom, še posebno jezuitom, in prvenstvu papeža. Na Slovenskem pravega teološkega janzenizma ni bilo; vzdevek janzenisti ali filojanzenisti se je zaradi njihovih interesov in dejavnosti prijel le nekaterih skupin. To so bili predvsem privrženci jožefinskega reformnega katolicizma, zaslužni zlasti za slovensko šolstvo in slovstvo.
Ta krog duhovnikov se je zbiral okoli ljubljanskega škofa Janeza Karla Herbersteina, ki si je zelo prizadeval za boljšo izobrazbo duhovnikov in ljudstva, za učinkovitejšo pastoralno dejavnost in za bolj razumsko sprejemljive oblike ljudske pobožnosti. Na Dunaju je tudi dosegel smiselno razmejitev škofijskih in župnijskih meja. V ta krog, ki je zelo obogatil slovstvo in kulturo, med drugimi sodijo Jurij Japelj, Blaž Kumerdej, Janez Nepomuk Jakob Edling in Jurij Gollmayr. Janzenizem je imel pri nas nasprotnike že od vsega začetka, predvsem frančiškani so javno nastopali proti škofu Herbersteinu, a njegov vpliv je bilo čutiti še skoraj vso prvo polovico 19. stoletja. Utemeljitelj janzenističnega gibanja, louvainski teolog in škof Cornelius Otto Jansen, se je rodil na današnji dan pred 430-imi leti v Holandiji.
—–
Mladinski pisatelj in dramatik JOSIP RIBIČIČ se je rodil na današnji dan leta 1886 v Baški na otoku Krku. Končal je učiteljišče v Kopru in poučeval v raznih krajih, dalj časa v Trstu in Ljubljani – tja se je umaknil pred fašisti. Urejal je več mladinskih listov in bil eden izmed ustanoviteljev založbe “Mladinska matica”. Med 2. svetovno vojno je bil v italijanskih zaporih, po njej pa je delal na ministrstvu za prosveto. Josip Ribičič je bil plodovit in uspešen mladinski pisatelj, pisal pa je tudi črtice za odrasle. Med njegovimi deli, ki so bila največkrat ponatisnjena, sta pravljična povest “Miškolin” in zgodba iz narodnoosvobodilnega boja “Rdeča pest”.
—–
Gledališki igralec STANE STAREŠINIČ se je rodil na današnji dan leta 1921 na Préloki pri Črnomlju. Leta 1951 je diplomiral na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani in bil nato vse do upokojitve član ansambla Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Na začetku je igral mladostne junake in ljubimce, nato pa se je razvil v nosilca karakternih in komičnih vlog, ki jih je oblikoval s prefinjeno uglajenostjo. Poseben izziv so mu pomenili mediteranski značaji v igrah italijanskih avtorjev. Sodeloval tudi pri filmu, na radiu in televiziji.
—-
Na današnji dan leta 1923 so naši izseljenci v okviru Zveze kulturnih drušev Slovenskega delavskega doma v Clevelandu v Združenih državah Amerike ustanovili dramsko društvo Adria ter ga kmalu preimenovali v Dramsko društvo Antona Verovška. Ob nastanku je imelo približno 30 igralcev, pozneje pa več kot sto. Od ustanovitve pa do njihove zadnje predstave leta 1955 so uprizorili 89 iger, veseloiger, burk in komedij. To ljubiteljsko dramsko društvo je veliko pripomoglo k širjenju slovenskega jezika in kulture med ameriškimi Slovenci.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
V 18. stoletju se je v Zahodni Evropi širilo moralno-teološko in družbeno-kulturno gibanje – janzenizem. Poudarjalo je doktrino o izvirnem grehu, strogost pri podeljevanju zakramentov, se zavzemalo za večjo samostojnost škofov v odnosu do papeža, nasprotovalo cerkvenim redovom, še posebno jezuitom, in prvenstvu papeža. Na Slovenskem pravega teološkega janzenizma ni bilo; vzdevek janzenisti ali filojanzenisti se je zaradi njihovih interesov in dejavnosti prijel le nekaterih skupin. To so bili predvsem privrženci jožefinskega reformnega katolicizma, zaslužni zlasti za slovensko šolstvo in slovstvo.
Ta krog duhovnikov se je zbiral okoli ljubljanskega škofa Janeza Karla Herbersteina, ki si je zelo prizadeval za boljšo izobrazbo duhovnikov in ljudstva, za učinkovitejšo pastoralno dejavnost in za bolj razumsko sprejemljive oblike ljudske pobožnosti. Na Dunaju je tudi dosegel smiselno razmejitev škofijskih in župnijskih meja. V ta krog, ki je zelo obogatil slovstvo in kulturo, med drugimi sodijo Jurij Japelj, Blaž Kumerdej, Janez Nepomuk Jakob Edling in Jurij Gollmayr. Janzenizem je imel pri nas nasprotnike že od vsega začetka, predvsem frančiškani so javno nastopali proti škofu Herbersteinu, a njegov vpliv je bilo čutiti še skoraj vso prvo polovico 19. stoletja. Utemeljitelj janzenističnega gibanja, louvainski teolog in škof Cornelius Otto Jansen, se je rodil na današnji dan pred 430-imi leti v Holandiji.
—–
Mladinski pisatelj in dramatik JOSIP RIBIČIČ se je rodil na današnji dan leta 1886 v Baški na otoku Krku. Končal je učiteljišče v Kopru in poučeval v raznih krajih, dalj časa v Trstu in Ljubljani – tja se je umaknil pred fašisti. Urejal je več mladinskih listov in bil eden izmed ustanoviteljev založbe “Mladinska matica”. Med 2. svetovno vojno je bil v italijanskih zaporih, po njej pa je delal na ministrstvu za prosveto. Josip Ribičič je bil plodovit in uspešen mladinski pisatelj, pisal pa je tudi črtice za odrasle. Med njegovimi deli, ki so bila največkrat ponatisnjena, sta pravljična povest “Miškolin” in zgodba iz narodnoosvobodilnega boja “Rdeča pest”.
—–
Gledališki igralec STANE STAREŠINIČ se je rodil na današnji dan leta 1921 na Préloki pri Črnomlju. Leta 1951 je diplomiral na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani in bil nato vse do upokojitve član ansambla Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Na začetku je igral mladostne junake in ljubimce, nato pa se je razvil v nosilca karakternih in komičnih vlog, ki jih je oblikoval s prefinjeno uglajenostjo. Poseben izziv so mu pomenili mediteranski značaji v igrah italijanskih avtorjev. Sodeloval tudi pri filmu, na radiu in televiziji.
—-
Na današnji dan leta 1923 so naši izseljenci v okviru Zveze kulturnih drušev Slovenskega delavskega doma v Clevelandu v Združenih državah Amerike ustanovili dramsko društvo Adria ter ga kmalu preimenovali v Dramsko društvo Antona Verovška. Ob nastanku je imelo približno 30 igralcev, pozneje pa več kot sto. Od ustanovitve pa do njihove zadnje predstave leta 1955 so uprizorili 89 iger, veseloiger, burk in komedij. To ljubiteljsko dramsko društvo je veliko pripomoglo k širjenju slovenskega jezika in kulture med ameriškimi Slovenci.
Prva pisna omemba Murske Sobote Najizrazitejši slovenski portretist svojega časa Štajerci, Primorci in Istrani v prvi tankovski brigadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Izgon narodno zavednega duhovnika Prva doktorandka Univerze v Ljubljani Avtor naše prve televizijske nadaljevanke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – slovenska pisava prve polovice 19. stoletja Igralka iz Astrahana očarala Ljubljano Skladatelj pihalno – orkestralne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za narodno šolo v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu Literarni poskus kronike slovenske meščanske družine Požig Narodnega doma v Trstu – nacionalistično hudodelstvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi prevajalec korana v latinščino Kazen za politično daljnovidnost Etnomuzikolog in raziskovalec narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Utemeljitelj mednarodnega zasebnega prava pri nas Vrt domovinske flore Skladatelj in general *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kartuzijanski samostan, ki kljubuje času Maribor dobil narodni dom Eden naših najpomembnejših likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od pionirjev raketne tehnike Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi mestni vodovod Igralka in režiserka ljubljanske Drame Arhitekt in prva montažna stavba pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini Socialni realist Ludvik Mrzel in njegov »Bog v Trbovljah« Sarajevski atentat – povod za izbruh velike vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop predhodnika današnjega Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov