Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

12.11.2015


Kronist in zgodovinar Janez Vetrinjski je iz Švice prišel v cistecijanski samostan v Vetrinju na Koroškem in bil tam leta 1312 izvoljen za opata. Kot koroški velikaš je bil povezan tudi z deželnoknežjo gosposko (nekaj časa je živel na Dunaju kot dvorni kaplan Habsuržanov) ter z oglejskim patriarhom. Položaj in zveze so mu omogočili dober pregled nad takratnimi dogodki, predvsem v zvezi s Koroško. Med njegovimi tremi glavnimi deli je napomembnejša “Svetovna kronika” v 60-ih poglavjih. V njej na treh mestih omenja ustoličenje koroških vojvod; ta njegova poročila sodijo med najpomembnejše vire o tem obredu. Janez Vetrinjski se je rodil okoli leta 1270 verjetno v Loreni v Franciji, umrl pa je na današnji dan pred 670-imi leti v Vetrinju.
—–
Književnik in prosvetni delavec ENGELBERT GANGL je bil tudi organizator slovenskega in jugoslovanskega učiteljstva. Rodil se je na današnji dan leta 1873 v Metliki. Po maturi na ljubljanskem učiteljišču je na Dunaju študiral pedagogiko, nato pa poučeval v Ljubljani, Idriji in Trstu. Po prvi svetovni vojni je postal višji šolski nadzornik in v tistem obdobju so na Slovenskem odprli več meščanskih šol, veliko jih je dobilo višje razrede, več pozornosti kot dotlej pa so namenili tudi posebnemu šolstvu, da bi manj nadarjeni in prizadeti otroci dobili primerno izobrazbo.
Engelbert Gangl je bil dve desetletji tudi urednik strokovnega lista “Učiteljski tovariš”. Kot pesnik se je zgledoval po Josipu Cimpermanu in Josipu Stritarju, kot dramatik pa je pretirano melodramatično posnemal evropske naturaliste. Pisal je še povesti in kratko prozo. Pomembnejši je bil kot mladinski pisatelj ter urednik mladinskega lista Zvonček. Engelbert Gangl je delal tudi v sokolskih društvih; od leta 1918 je bil v vodstvih slovenske in jugoslovanske Sokolske zveze.
—–
Sloviti olimpionik LEON ŠTUKELJ, sicer pravnik po poklicu, se je rodil na današnji dan leta 1898 v Novem mestu. V športno zgodovino se je zapisal kot prvi slovenski olimpijski zmagovalec. Na treh olimpijskih igrah – leta 1924 v Parizu, štiri leta pozneje v Amsterdamu in leta 1936 v Berlinu – je osvojil tri zlate, srebrno in dve bronasti medalji. Uspešen je bil tudi na svetovnih prvenstvih: leta 1922 je postal svetovni prvak na krogih, drogu in bradlji, leta 1926 pa spet na krogih in drogu.
Sicer pa Leon Štukelj ni bil samo nosilec kolajn z največjih tekmovanj, bil je tudi živa priča velikanskega razmaha športa na splošno in hkrati mož, ki je svoje doživljanje športa in njegovih vrednot prepričljivo posredoval vedno novim rodovom. To je ob svoji 90-letnici storil tudi s knjigo “Mojih sedem svetovnih tekmovanj”.
Nepozaben bo ostal njegov prihod na stadion ob slovesnem odprtju olimpijskih iger v Atlanti v Združenih državah Amerike. Takrat je 97-letni “slovenski športnik stoletja” zbudil občudovanje in spoštovanje vseh gledalcev sveta. Leon Štukelj je prejel Bloudkovo nagrado, zlati častni znak Republike Slovenije in olimpijski red Mednarodnega olimpijskega komiteja.
—–
Operna pevka MANJA MLEJNIK je študij solopetja končala na Državnem konservatoriju v Ljubljani in leta 1941 debitirala v ljubljanski operi. Najprej je uspešno nastopala v operetah, pozneje pa je izoblikovala raznolik in stilno širok operni repertoar, ki je segal od klasike do sodobnosti ter vseboval koloraturne in dramatske vloge. Poleg lepega glasu je imela tudi izrazit smisel za stilno interpretacijo in gledališko igro. Rodila se je na današnji dan pred sto leti v Kranju.


Na današnji dan

6245 epizod

Na današnji dan

6245 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

12.11.2015


Kronist in zgodovinar Janez Vetrinjski je iz Švice prišel v cistecijanski samostan v Vetrinju na Koroškem in bil tam leta 1312 izvoljen za opata. Kot koroški velikaš je bil povezan tudi z deželnoknežjo gosposko (nekaj časa je živel na Dunaju kot dvorni kaplan Habsuržanov) ter z oglejskim patriarhom. Položaj in zveze so mu omogočili dober pregled nad takratnimi dogodki, predvsem v zvezi s Koroško. Med njegovimi tremi glavnimi deli je napomembnejša “Svetovna kronika” v 60-ih poglavjih. V njej na treh mestih omenja ustoličenje koroških vojvod; ta njegova poročila sodijo med najpomembnejše vire o tem obredu. Janez Vetrinjski se je rodil okoli leta 1270 verjetno v Loreni v Franciji, umrl pa je na današnji dan pred 670-imi leti v Vetrinju.
—–
Književnik in prosvetni delavec ENGELBERT GANGL je bil tudi organizator slovenskega in jugoslovanskega učiteljstva. Rodil se je na današnji dan leta 1873 v Metliki. Po maturi na ljubljanskem učiteljišču je na Dunaju študiral pedagogiko, nato pa poučeval v Ljubljani, Idriji in Trstu. Po prvi svetovni vojni je postal višji šolski nadzornik in v tistem obdobju so na Slovenskem odprli več meščanskih šol, veliko jih je dobilo višje razrede, več pozornosti kot dotlej pa so namenili tudi posebnemu šolstvu, da bi manj nadarjeni in prizadeti otroci dobili primerno izobrazbo.
Engelbert Gangl je bil dve desetletji tudi urednik strokovnega lista “Učiteljski tovariš”. Kot pesnik se je zgledoval po Josipu Cimpermanu in Josipu Stritarju, kot dramatik pa je pretirano melodramatično posnemal evropske naturaliste. Pisal je še povesti in kratko prozo. Pomembnejši je bil kot mladinski pisatelj ter urednik mladinskega lista Zvonček. Engelbert Gangl je delal tudi v sokolskih društvih; od leta 1918 je bil v vodstvih slovenske in jugoslovanske Sokolske zveze.
—–
Sloviti olimpionik LEON ŠTUKELJ, sicer pravnik po poklicu, se je rodil na današnji dan leta 1898 v Novem mestu. V športno zgodovino se je zapisal kot prvi slovenski olimpijski zmagovalec. Na treh olimpijskih igrah – leta 1924 v Parizu, štiri leta pozneje v Amsterdamu in leta 1936 v Berlinu – je osvojil tri zlate, srebrno in dve bronasti medalji. Uspešen je bil tudi na svetovnih prvenstvih: leta 1922 je postal svetovni prvak na krogih, drogu in bradlji, leta 1926 pa spet na krogih in drogu.
Sicer pa Leon Štukelj ni bil samo nosilec kolajn z največjih tekmovanj, bil je tudi živa priča velikanskega razmaha športa na splošno in hkrati mož, ki je svoje doživljanje športa in njegovih vrednot prepričljivo posredoval vedno novim rodovom. To je ob svoji 90-letnici storil tudi s knjigo “Mojih sedem svetovnih tekmovanj”.
Nepozaben bo ostal njegov prihod na stadion ob slovesnem odprtju olimpijskih iger v Atlanti v Združenih državah Amerike. Takrat je 97-letni “slovenski športnik stoletja” zbudil občudovanje in spoštovanje vseh gledalcev sveta. Leon Štukelj je prejel Bloudkovo nagrado, zlati častni znak Republike Slovenije in olimpijski red Mednarodnega olimpijskega komiteja.
—–
Operna pevka MANJA MLEJNIK je študij solopetja končala na Državnem konservatoriju v Ljubljani in leta 1941 debitirala v ljubljanski operi. Najprej je uspešno nastopala v operetah, pozneje pa je izoblikovala raznolik in stilno širok operni repertoar, ki je segal od klasike do sodobnosti ter vseboval koloraturne in dramatske vloge. Poleg lepega glasu je imela tudi izrazit smisel za stilno interpretacijo in gledališko igro. Rodila se je na današnji dan pred sto leti v Kranju.


08.01.2023

13. januar - stavka leta 1958, ki jo je bila oblast pripravljena zatreti tudi s silo

Naša prva koncertna pevka in pedagoginja Podpornica začetkov tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Izgon nemškega prebivalstva iz Apaške doline


08.01.2023

12. januar - Evgen Bergant, novinar zapisan športu

Prvo slovensko delavsko društvo v Trstu Likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov Praznik slovenskega vojaškega letalstva


08.01.2023

11. januar - knjižničar univerzitetne knjižnice v Pragi

Avtor prvega slovenskega strokovnega medicinskega dela Pevka ljubljanskega opernega zbora Popotniška in počitniška organizacija za mlade


08.01.2023

10. januar - Minka Skaberne (1882- 1965) pionirsko delo za slepe in slabovidne

Projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Kongres za ohranitev absolutistične oblasti vladarjev Slikarsko izhodišče v realistični tradiciji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.01.2023

9. januar - "Buči morje adrijansko"

Eden ustanoviteljev in mecenov prve slovenske javne knjižnice Mojster balad in romanc Dražgoška bitka


02.01.2023

8. januar - spomin na Pohorski bataljon

Filozofska antropologija sodobnega človeka Ponovljeno ljudsko štetje v Trstu Koper spet postane sedež škofije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.01.2023

7. januar - Ivan Komelj, utemeljitelj slovenske kastelologije

Zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Anglo-ameriško bombardiranje Maribora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.01.2023

6. januar - pionirka sodobne plesne umetnosti pri nas

Slikarski duh barvnega realizma in intimizma Zadnja plovba samotnega pomorščaka Celovški radio spregovori slovensko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.01.2023

5. januar - živlljenje Angele Vode (1892-1985)

Začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi Ljubljana dobi Splošno žensko društvo Socialni realist izpod Pohorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.01.2023

4. januar - Lublanske novice – prvi slovenski časopis

Zaslužen za slovenščino v srednjih šolah Dejavna učiteljska moč Dramatik in socialna vprašanja


02.01.2023

3. januar - prizadevanja učiteljice Janje Miklavčič (1863-1952)

Ob Cankarju najizrazitejši novelist Društveno povezovanje koroških Slovencev Verigarji – naša prva poštna znamka


02.01.2023

2. januar - raziskovalec preteklosti gorenjskih mest in trgov

Za prvo slovensko gimnazijo v Gorici Časopis »Naprej« zoper germanizacijo »Slovenka« – za žensko enakopravnost


29.01.2023

31. januar

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


25.12.2022

1. januar - novo leto, novi koledar

Podpredsednik Narodnega sveta v Mariboru Novelist kmečkega sveta Agronom zasnoval vinske kleti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.01.2023

31. december - prve šolske mlečne kuhinje pri nas

Pozabljen korak k rabi poštnih znamk Metodik pouka geografije Fizik, navdušen za astronomijo


25.12.2022

30. december - beograjska ulica z imenom majorja iz Frama

Zasluge za razvoj družinskega prava Uzakonjen 8-urni delavnik Vlada potrdi predlog o ustanovitvi Slovenske filharmonije


25.12.2022

29. december - svetovna prvakinja v skoraj pozabljenem športu

Partizanska bolnica Pavla Ljubljana dobi drugo povojno poklicno gledališče Odprli 32 kilometrov prve slovenske avtomobilske ceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.12.2022

28. december - rojstni dan slovenskega gledališča

Prispevek k razvoju baletne umetnosti Pomemben glasbeni pedagog in publicist Ko Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.12.2022

27. december - avtor načrta za prvo planiško letalnico

Boljševik iz Slovenskih goric V smrt zaradi slovenskega petja Elektrifikacija slovenske železniške diagonale *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.12.2022

26. december - 32 let od državotvorne odločitve

Načrt o preureditvi habsburške monarhije Cerkveni slikar 19. stoletja Naš prvi smučarski sodnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 33 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov