Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pedagog STANKO GOGALA je leta 1925 v Ljubljani doktoriral iz filozofije in nato poučeval na učiteljišču. Ker mu tedanji režim ni zaupal, ni dobil namestitve na univerzi, čeprav je objavil že veliko znanstenih del. Leta 1933 je postal le “privatni docent” – to je pomenilo, da je smel kot srednješolski profesor brezplačno poučevati na fakulteti. Univerizitetni učitelj je postal šele po drugi svetovni vojni, leta 1959 pa je bil izvoljen za rednega profesorja pedagogike na filozofski fakulteti; bil je tudi njen dekan. Napisal je več strokovnih knjig ter pri svojem delu razvijal najboljše značilnosti kulturne pedagogike, za katero velja, da je vzgojni proces kulturni proces, preraščanje objektivnega duha v subjektivno kulturnost mladega človeka, ki tako postaja osebnost. Stanko Gogala se je rodil na današnji danleta 1901 v Kranju.
—–
Slikar in grafik MARKO ŠUŠTARŠIČ je leta 1951 diplomiral v Ljubljani in se nato v grafiki izpopolnjeval v Parizu. Bil je član Skupine 53 in Grupe 69 ter profesor na Pedagoški akademiji in docent na Akademiji za likovno umetnost. V prvi polovici petdesetih let prejšnjega stoletja je začel slikati magično občutene temno barvite statične podobe s fantazijskimi interjerji v irealni osvetljavi in s figurami, ki simbolizirajo anonimne človeške usode.
Vsakokratne poznejše stilne novosti, odmeve magičnega nadrealizma, poparta in nove figuralike, je s klasično slikarsko kulturo vselej senzibilno prilagajal osebnemu izpovednemu izrazu ter v optimistično izsanjan čustveni repertoar vključeval zgodovinske izkušnje in odseve družbene aktualnosti. Melanholična prepojenost z magičnostjo, v zamoklo barvitost nostalgično zajeta lirična fantazija in metafizična razsežnost dajejo njegovim slikam poetičen, čustveno poglobljen in meditativen značaj; to ga uvršča med naše posebno duhovno občutljive slikarje. Marko Šuštaršič se je rodil na današnji dan leta 1927 v Cerknici.
—–
Alpinist, gorski reševalec in vodnik STANE BÉLAK – Šrauf je bil vzgojitelj alpinističnih rodov, pisec člankov in soavtor več knjig. Opravil je več kot 1200 alpinističnih vzponov v slovenskih in tujih gorah v vseh letnih časih, med njimi šestdeset vrhunskih, ter se kot član in vodja udeležil številnih odprav na Himalajo. Napisal je tudi avtobiografsko delo “Veliki dnevi”, ki je izšlo posmrtno leta 1997. Za svoje izjemne uspehe je prejel veliko priznanj, od častne listine Planinske zveze Slovenije, Bloudkove nagrade in plakete ter Ziherlove plakete do znaka za zasluge za narod. Rodil se je na današnji dan leta 1940 v Ljubljani.
—–
Večji ali manjši ponos vsakega večjega mesta je tudi živalski vrt. Tudi Ljubljana ga ima in tako kot živalski vrtovi drugod po Evropi je imel tudi naš zgodovinskega predhodnika v grajskih menažerijah ali fazanerijah. V Ljubljani je bil to Auerspergov vrt s kunci, fazani in redko perutnino. Kot poroča Valvazor, so nedaleč od mesta “slavni Turjačani napravili še zverinjak, ki je z zidom obdan in poln srn, jelenov in druge divjačine.” Tedaj so bile živali kot del nenavadnih zbirk ali grajskega okolja v zabavo in sprostitev graščakov, poznejša urbanizacija in vse večja odtujenost od narave pa je spodbudila Ljubljano, da je odprla vsem dostopen živalski vrt.
Prvega – le z nekaj kletkami in terarijem za plazilce – so odprli leta 1949 ob Kolodvorski ulici, po treh letih pa so ga preselili na jugozahodno območje Rožnika. V desetletjih se je razvil v sodoben živalski vrt, v katerem živi vsaka žival v njej čim bolj naravnem okolju, a vendar manjšem, kot bi ga imela na prostosti. V vrtu so zbrane živali z vseh celin, ponaša pa se predvsem z vrstami, značilnimi za področje, kjer se stikajo alpski, panonski in sredozemski svet. Najstarejši živalski vrt na svetu je dunajski – Habsburžani so ga zgradili že leta 1752 – in velja tudi za najlepšega v Evropi.
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Pedagog STANKO GOGALA je leta 1925 v Ljubljani doktoriral iz filozofije in nato poučeval na učiteljišču. Ker mu tedanji režim ni zaupal, ni dobil namestitve na univerzi, čeprav je objavil že veliko znanstenih del. Leta 1933 je postal le “privatni docent” – to je pomenilo, da je smel kot srednješolski profesor brezplačno poučevati na fakulteti. Univerizitetni učitelj je postal šele po drugi svetovni vojni, leta 1959 pa je bil izvoljen za rednega profesorja pedagogike na filozofski fakulteti; bil je tudi njen dekan. Napisal je več strokovnih knjig ter pri svojem delu razvijal najboljše značilnosti kulturne pedagogike, za katero velja, da je vzgojni proces kulturni proces, preraščanje objektivnega duha v subjektivno kulturnost mladega človeka, ki tako postaja osebnost. Stanko Gogala se je rodil na današnji danleta 1901 v Kranju.
—–
Slikar in grafik MARKO ŠUŠTARŠIČ je leta 1951 diplomiral v Ljubljani in se nato v grafiki izpopolnjeval v Parizu. Bil je član Skupine 53 in Grupe 69 ter profesor na Pedagoški akademiji in docent na Akademiji za likovno umetnost. V prvi polovici petdesetih let prejšnjega stoletja je začel slikati magično občutene temno barvite statične podobe s fantazijskimi interjerji v irealni osvetljavi in s figurami, ki simbolizirajo anonimne človeške usode.
Vsakokratne poznejše stilne novosti, odmeve magičnega nadrealizma, poparta in nove figuralike, je s klasično slikarsko kulturo vselej senzibilno prilagajal osebnemu izpovednemu izrazu ter v optimistično izsanjan čustveni repertoar vključeval zgodovinske izkušnje in odseve družbene aktualnosti. Melanholična prepojenost z magičnostjo, v zamoklo barvitost nostalgično zajeta lirična fantazija in metafizična razsežnost dajejo njegovim slikam poetičen, čustveno poglobljen in meditativen značaj; to ga uvršča med naše posebno duhovno občutljive slikarje. Marko Šuštaršič se je rodil na današnji dan leta 1927 v Cerknici.
—–
Alpinist, gorski reševalec in vodnik STANE BÉLAK – Šrauf je bil vzgojitelj alpinističnih rodov, pisec člankov in soavtor več knjig. Opravil je več kot 1200 alpinističnih vzponov v slovenskih in tujih gorah v vseh letnih časih, med njimi šestdeset vrhunskih, ter se kot član in vodja udeležil številnih odprav na Himalajo. Napisal je tudi avtobiografsko delo “Veliki dnevi”, ki je izšlo posmrtno leta 1997. Za svoje izjemne uspehe je prejel veliko priznanj, od častne listine Planinske zveze Slovenije, Bloudkove nagrade in plakete ter Ziherlove plakete do znaka za zasluge za narod. Rodil se je na današnji dan leta 1940 v Ljubljani.
—–
Večji ali manjši ponos vsakega večjega mesta je tudi živalski vrt. Tudi Ljubljana ga ima in tako kot živalski vrtovi drugod po Evropi je imel tudi naš zgodovinskega predhodnika v grajskih menažerijah ali fazanerijah. V Ljubljani je bil to Auerspergov vrt s kunci, fazani in redko perutnino. Kot poroča Valvazor, so nedaleč od mesta “slavni Turjačani napravili še zverinjak, ki je z zidom obdan in poln srn, jelenov in druge divjačine.” Tedaj so bile živali kot del nenavadnih zbirk ali grajskega okolja v zabavo in sprostitev graščakov, poznejša urbanizacija in vse večja odtujenost od narave pa je spodbudila Ljubljano, da je odprla vsem dostopen živalski vrt.
Prvega – le z nekaj kletkami in terarijem za plazilce – so odprli leta 1949 ob Kolodvorski ulici, po treh letih pa so ga preselili na jugozahodno območje Rožnika. V desetletjih se je razvil v sodoben živalski vrt, v katerem živi vsaka žival v njej čim bolj naravnem okolju, a vendar manjšem, kot bi ga imela na prostosti. V vrtu so zbrane živali z vseh celin, ponaša pa se predvsem z vrstami, značilnimi za področje, kjer se stikajo alpski, panonski in sredozemski svet. Najstarejši živalski vrt na svetu je dunajski – Habsburžani so ga zgradili že leta 1752 – in velja tudi za najlepšega v Evropi.
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narasla dravska voda zaslužna za novi mestni most Novi temelji naše arheologije Z 11-imi leti zborovodja in organist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Začetek konjeniških prireditev v Ljutomeru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca »Štajerski pritepenec« – deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Podobar in učitelj Začetek študijskega procesa na novoustanovljeni Ljubljanski univerzi Kmet in politik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov