Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
CECILIJA PODKRAJŠEK sodi v prvi slovenski igralski rod. Rodila se je na današnji dan leta 1853 v Ljubljani. Izučila se je za šiviljo, vendar ji je igranje pomenilo več. Prvič je nastopila, ko je bila stara 17 let. V sicer kratki igralski karieri – umrla je stara komaj 26 let – se je razvila v odlično igralko vseh vodilnih dramskih in tragičnih vlog. Zato Cecilijo Podkrajšek štejejo za najboljšo igralko ljubljanskega Dramatičnega društva.
—–
Skladatelj in zborovodja HRABROSLAV VOLARIČ se je rodil na današnji dan leta 1863 v Kobaridu. Ob študiju na učiteljišču v Kopru se je izobraževal tudi glasbeno, pozneje pa je poučeval v raznih krajih Slovenskega Primorja. Izdal je več vokalnih zbirk, med drugim “Slovenski svet, ti si krasan” in “Slovenske pesmi za štiri moške glasove” ter “Samospeve s klavirjem”. Njegov glasbeni stavek se je v melodiji naslanjal na ljudsko pesem, v harmoniji pa na zgodnjo romantiko. Z vsem svojim delovanjem, zlasti še v številnih pevskih zborih, je Hrabroslav Volarič precej prispeval k širjenju narodne zavednosti med primorskimi Slovenci.
—–
Matematik in fizik LEOPOLD ANDREÉ je leta 1906 diplomiral na Dunaju ter bil nato profesor na realkah v Idriji in Ljubljani. Pri pouku fizike je dosledno uporabljal fizikalne eksperimente kot najpomembnejše sredstvo ne samo za ponazarjanje pouka, temveč tudi za vzbujanje zanimanja mladine za fiziko ali uporabnostne veje fizike v tehniki. Že zgodaj se je začel uvarjati tudi z radioamaterstvom in v dvajsetih letih prejšnjega stoletja napisal deli “Radio – osnovni pojmi iz radiotehnike” ter “Radio aparat – njegov sestav, napake in motnje”, iz esperanta pa je prevedel priročnik “Sedaj vem, kaj je radio”. S temi deli se je Leopold Andreé uvrstil med pionirje radioamaterstva pri nas. Rodil se je na današnji fan leta 1879 v Novem mestu.
—–
Literarni zgodovinar in publicist FRANC SUŠNIK je po študiju v Ljubljani in Zagrebu leta 1924 doktoriral iz nemške književnosti. Do okupacije je bil srednješolski profesor, po vrnitvi iz Dachaua pa je leta 1945 na Ravnah na Koroškem ustanovil gimnazijo in bil dolga leta njen ravnatelj. Pozneje je vodil ravensko študijsko knjižnico ter se posvečal kulturnemu in organizacijskemu delovanju, predvsem v gimnaziji, v koroškem delavskem muzeju in galeriji. Leta 1936 je napisal odmeven “Pregled svetovne literature”, po vojni pa objavljal članke in eseje o slovenski literaturi in kulturi na Koroškem. Franc Sušnik se je rodil na današnji leta 1898 na Prevaljah.
—–
Pisatelj, pesnik in dramatik TONE ČUFAR se je rodil na današnji dan lpred 110-imi leti na Jesenicah. Težišče njegove izpovedi je bilo v avtobiografski in socialni črtici in noveli, pisal pa je tudi pesmi z revolucionarno vsebino. Leta 1928 so uprizorili njegovo prvo dramsko delo Jutranja molitev. Kot komunist je bil leta 1936 zaprt, po okupaciji pa je bil eden izmed organizatorjev Osvobodilne fronte med ljubljanskimi kulturnimi delavci. Leta 1942 so ga ustrelili na italijansko-nemški meji v Šentvidu pri Ljubljani, ko so ga italijanski okupatorji skušali izročiti gestapu. Poslovilni pismi Toneta Čufarja staršem in dekletu sodita med najpretresljivejša pričevanja o obdobju narodnoosvobodilnega boja.
—–
Pravni zgodovinar in sociolog OLEG MANDIĆ je študiral na Dunaju in v Sieni v Italiji. Tam je leta 1929 promoviral, nato pa delal v očetovi odvetniški pisarni v Voloskem pri Opatiji. Leta 1941 se je vključil v narodnoosvobodilno gibanje, po koncu vojne pa je predaval na zagrebški univerzi. Kot eden začetnikov socioloških znanosti v tedanji Jugoslaviji je tudi na univerzi v Ljubljani predaval marksizem, sociologijo in sociologijo religije. Kot pravnik in pravni zgodovinar je raziskoval razmerje med državo in pravom in vprašanja religije, posvečal pa se je tudi problematiki fašizma v Istri in v Slovenskem primorju. Oleg Mandić se je rodil na današnji dan leta 1906 v Trstu.
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
CECILIJA PODKRAJŠEK sodi v prvi slovenski igralski rod. Rodila se je na današnji dan leta 1853 v Ljubljani. Izučila se je za šiviljo, vendar ji je igranje pomenilo več. Prvič je nastopila, ko je bila stara 17 let. V sicer kratki igralski karieri – umrla je stara komaj 26 let – se je razvila v odlično igralko vseh vodilnih dramskih in tragičnih vlog. Zato Cecilijo Podkrajšek štejejo za najboljšo igralko ljubljanskega Dramatičnega društva.
—–
Skladatelj in zborovodja HRABROSLAV VOLARIČ se je rodil na današnji dan leta 1863 v Kobaridu. Ob študiju na učiteljišču v Kopru se je izobraževal tudi glasbeno, pozneje pa je poučeval v raznih krajih Slovenskega Primorja. Izdal je več vokalnih zbirk, med drugim “Slovenski svet, ti si krasan” in “Slovenske pesmi za štiri moške glasove” ter “Samospeve s klavirjem”. Njegov glasbeni stavek se je v melodiji naslanjal na ljudsko pesem, v harmoniji pa na zgodnjo romantiko. Z vsem svojim delovanjem, zlasti še v številnih pevskih zborih, je Hrabroslav Volarič precej prispeval k širjenju narodne zavednosti med primorskimi Slovenci.
—–
Matematik in fizik LEOPOLD ANDREÉ je leta 1906 diplomiral na Dunaju ter bil nato profesor na realkah v Idriji in Ljubljani. Pri pouku fizike je dosledno uporabljal fizikalne eksperimente kot najpomembnejše sredstvo ne samo za ponazarjanje pouka, temveč tudi za vzbujanje zanimanja mladine za fiziko ali uporabnostne veje fizike v tehniki. Že zgodaj se je začel uvarjati tudi z radioamaterstvom in v dvajsetih letih prejšnjega stoletja napisal deli “Radio – osnovni pojmi iz radiotehnike” ter “Radio aparat – njegov sestav, napake in motnje”, iz esperanta pa je prevedel priročnik “Sedaj vem, kaj je radio”. S temi deli se je Leopold Andreé uvrstil med pionirje radioamaterstva pri nas. Rodil se je na današnji fan leta 1879 v Novem mestu.
—–
Literarni zgodovinar in publicist FRANC SUŠNIK je po študiju v Ljubljani in Zagrebu leta 1924 doktoriral iz nemške književnosti. Do okupacije je bil srednješolski profesor, po vrnitvi iz Dachaua pa je leta 1945 na Ravnah na Koroškem ustanovil gimnazijo in bil dolga leta njen ravnatelj. Pozneje je vodil ravensko študijsko knjižnico ter se posvečal kulturnemu in organizacijskemu delovanju, predvsem v gimnaziji, v koroškem delavskem muzeju in galeriji. Leta 1936 je napisal odmeven “Pregled svetovne literature”, po vojni pa objavljal članke in eseje o slovenski literaturi in kulturi na Koroškem. Franc Sušnik se je rodil na današnji leta 1898 na Prevaljah.
—–
Pisatelj, pesnik in dramatik TONE ČUFAR se je rodil na današnji dan lpred 110-imi leti na Jesenicah. Težišče njegove izpovedi je bilo v avtobiografski in socialni črtici in noveli, pisal pa je tudi pesmi z revolucionarno vsebino. Leta 1928 so uprizorili njegovo prvo dramsko delo Jutranja molitev. Kot komunist je bil leta 1936 zaprt, po okupaciji pa je bil eden izmed organizatorjev Osvobodilne fronte med ljubljanskimi kulturnimi delavci. Leta 1942 so ga ustrelili na italijansko-nemški meji v Šentvidu pri Ljubljani, ko so ga italijanski okupatorji skušali izročiti gestapu. Poslovilni pismi Toneta Čufarja staršem in dekletu sodita med najpretresljivejša pričevanja o obdobju narodnoosvobodilnega boja.
—–
Pravni zgodovinar in sociolog OLEG MANDIĆ je študiral na Dunaju in v Sieni v Italiji. Tam je leta 1929 promoviral, nato pa delal v očetovi odvetniški pisarni v Voloskem pri Opatiji. Leta 1941 se je vključil v narodnoosvobodilno gibanje, po koncu vojne pa je predaval na zagrebški univerzi. Kot eden začetnikov socioloških znanosti v tedanji Jugoslaviji je tudi na univerzi v Ljubljani predaval marksizem, sociologijo in sociologijo religije. Kot pravnik in pravni zgodovinar je raziskoval razmerje med državo in pravom in vprašanja religije, posvečal pa se je tudi problematiki fašizma v Istri in v Slovenskem primorju. Oleg Mandić se je rodil na današnji dan leta 1906 v Trstu.
Pobudnik prvega slovenskega pisateljskega društva Pevska pedagoginja uglednih opernih ustvarjalcev Operni glas za lirske vloge
Prva uspešna operacija sive mrene pri nas Inštruktor obveščevalcev in diverzantov Urednik lista Naši razgledi
Več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove Pobuda za slovensko univerzo sredi 19. stoletja Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Neveljaven email naslov