Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1865 se je v Ljubljani rodil pesnik, pripovednik in prevajalec FRAN GESTRIN. Z globoko občuteno ljubezensko in slutenjsko poezijo se je močno približal pesniškemu svetu moderne. Doživetje pristne slutnje bližajoče se smrti – umrl je star komaj 28 let – je izrazil v pretresljivih baladah o prepelici, zvončkih, vinu in smrti. Napisal je tudi več novel. V povesti “Iz arhiva” je Fran Gestrin upodobil težave in ljubezenske zapletljaje trškega izobraženstva.
—–
NIKO ŽUPANIČ je na Dunaju najprej študiral pravo, nato pa še zgodovino, zemljepis, etnologijo, antropologijo in arheologijo. Doktoriral je leta 1903, postal prefekt na Terezijanski gimnaziji na Dunaju, po preselitvi v Beograd pa je bil kustos v zgodovinsko-umetniškem in od leta 1914 v etnografskem muzeju. Med prvo svetovno vojno je politično deloval za ustanovitev jugoslovanske države, zato ga je avstrijsko vojaško sodišče obsodilo na smrt. Po vojni je kot član delegacije Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev sodeloval na pariški mirovni konferenci, od leta 1921 pa je živel v Ljubljani.
Tu je politično dejavnost polagoma opustil in se posvetil znanosti. Od leta 1923 do 1940, ko je bil imenovan za profesorja etnologije na filozofski fakulteti v Ljubljani, je bil ravnatelj Etnografskega muzeja. Po italijanski kapitulaciji se je umaknil na osvobojeno ozemlje v Belo krajino, po drugi svetovni vojni pa je
bil do leta 1957 profesor na filozofski fakulteti v Ljubljani. Raziskoval je etnično in zgodovinsko preteklost Balkana, zgodovino najstarejših slovanskih etničnih skupin in prve pojave slovanskih narodov. Obravnaval je tudi ljudsko kulturo Slovencev ter literarna in umetniško-zgodovinska vprašanja. Politik, antropolog in etnolog Niko Županič se je rodil na današnji dan leta 1876 v Gribljah v Beli krajini.
—–
Operna pevka in pedagoginja VANDA WISTINGHAUSEN CHULAWSKA je leta 1902 v Dresdnu diplomirala iz solopetja. Kot dramatična sopranistka je med drugim nastopala v Olomoucu, Katovicah, na Dunaju in v Celovcu, nato pa je bila v letih od 1920 do 1942 ena vodilnih pevskih pedagoginj na šoli Glasbene matice in pozneje na konservatoriju oziroma glasbeni akademiji v Ljubljani. Vzgojila je več znanih slovenskih opernih pevcev. Vanda Wistinghausen Chulawska se je rodila na današnji dan leta 1877 v Lvovu na Poljskem.
—–
Zaradi posledic potresa leta 1895 je bila bolnišnica na Ajdovščini v Ljubljani tako poškodovana, da so jo morali porušiti. Dežela Kranjska je še isto leto končala graditev nove ob Zaloški cesti in sčasoma je na tem območju nastal največji bolnišnični kompleks na Slovenskem, ki pa je v letih med obema vojnama postal premajhen.
Nov veliki medicinski objekt v Ljubljani so začeli graditi šele leta 1966 in ga v dobrem desetletju dokončali. Na današnji dan pred 40-imi leti so ob Zaloški cesti slavnostno odprli klinični center, ki je Ljubljani priskrbel približno 1100 bolniških postelj v sodobni in z novimi napravami opremljeni stavbi. V naslednjih letih so obnovili tudi stare bolnišnične stavbe in jih postopoma vključili v Klinični center, tako da se je ta sčasoma razvil v največje zdravstveno središče in osrednjo medicinsko znanstvenoraziskovalno enoto v Sloveniji.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1865 se je v Ljubljani rodil pesnik, pripovednik in prevajalec FRAN GESTRIN. Z globoko občuteno ljubezensko in slutenjsko poezijo se je močno približal pesniškemu svetu moderne. Doživetje pristne slutnje bližajoče se smrti – umrl je star komaj 28 let – je izrazil v pretresljivih baladah o prepelici, zvončkih, vinu in smrti. Napisal je tudi več novel. V povesti “Iz arhiva” je Fran Gestrin upodobil težave in ljubezenske zapletljaje trškega izobraženstva.
—–
NIKO ŽUPANIČ je na Dunaju najprej študiral pravo, nato pa še zgodovino, zemljepis, etnologijo, antropologijo in arheologijo. Doktoriral je leta 1903, postal prefekt na Terezijanski gimnaziji na Dunaju, po preselitvi v Beograd pa je bil kustos v zgodovinsko-umetniškem in od leta 1914 v etnografskem muzeju. Med prvo svetovno vojno je politično deloval za ustanovitev jugoslovanske države, zato ga je avstrijsko vojaško sodišče obsodilo na smrt. Po vojni je kot član delegacije Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev sodeloval na pariški mirovni konferenci, od leta 1921 pa je živel v Ljubljani.
Tu je politično dejavnost polagoma opustil in se posvetil znanosti. Od leta 1923 do 1940, ko je bil imenovan za profesorja etnologije na filozofski fakulteti v Ljubljani, je bil ravnatelj Etnografskega muzeja. Po italijanski kapitulaciji se je umaknil na osvobojeno ozemlje v Belo krajino, po drugi svetovni vojni pa je
bil do leta 1957 profesor na filozofski fakulteti v Ljubljani. Raziskoval je etnično in zgodovinsko preteklost Balkana, zgodovino najstarejših slovanskih etničnih skupin in prve pojave slovanskih narodov. Obravnaval je tudi ljudsko kulturo Slovencev ter literarna in umetniško-zgodovinska vprašanja. Politik, antropolog in etnolog Niko Županič se je rodil na današnji dan leta 1876 v Gribljah v Beli krajini.
—–
Operna pevka in pedagoginja VANDA WISTINGHAUSEN CHULAWSKA je leta 1902 v Dresdnu diplomirala iz solopetja. Kot dramatična sopranistka je med drugim nastopala v Olomoucu, Katovicah, na Dunaju in v Celovcu, nato pa je bila v letih od 1920 do 1942 ena vodilnih pevskih pedagoginj na šoli Glasbene matice in pozneje na konservatoriju oziroma glasbeni akademiji v Ljubljani. Vzgojila je več znanih slovenskih opernih pevcev. Vanda Wistinghausen Chulawska se je rodila na današnji dan leta 1877 v Lvovu na Poljskem.
—–
Zaradi posledic potresa leta 1895 je bila bolnišnica na Ajdovščini v Ljubljani tako poškodovana, da so jo morali porušiti. Dežela Kranjska je še isto leto končala graditev nove ob Zaloški cesti in sčasoma je na tem območju nastal največji bolnišnični kompleks na Slovenskem, ki pa je v letih med obema vojnama postal premajhen.
Nov veliki medicinski objekt v Ljubljani so začeli graditi šele leta 1966 in ga v dobrem desetletju dokončali. Na današnji dan pred 40-imi leti so ob Zaloški cesti slavnostno odprli klinični center, ki je Ljubljani priskrbel približno 1100 bolniških postelj v sodobni in z novimi napravami opremljeni stavbi. V naslednjih letih so obnovili tudi stare bolnišnične stavbe in jih postopoma vključili v Klinični center, tako da se je ta sčasoma razvil v največje zdravstveno središče in osrednjo medicinsko znanstvenoraziskovalno enoto v Sloveniji.
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Neveljaven email naslov