Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1865 se je v Ljubljani rodil pesnik, pripovednik in prevajalec FRAN GESTRIN. Z globoko občuteno ljubezensko in slutenjsko poezijo se je močno približal pesniškemu svetu moderne. Doživetje pristne slutnje bližajoče se smrti – umrl je star komaj 28 let – je izrazil v pretresljivih baladah o prepelici, zvončkih, vinu in smrti. Napisal je tudi več novel. V povesti “Iz arhiva” je Fran Gestrin upodobil težave in ljubezenske zapletljaje trškega izobraženstva.
—–
NIKO ŽUPANIČ je na Dunaju najprej študiral pravo, nato pa še zgodovino, zemljepis, etnologijo, antropologijo in arheologijo. Doktoriral je leta 1903, postal prefekt na Terezijanski gimnaziji na Dunaju, po preselitvi v Beograd pa je bil kustos v zgodovinsko-umetniškem in od leta 1914 v etnografskem muzeju. Med prvo svetovno vojno je politično deloval za ustanovitev jugoslovanske države, zato ga je avstrijsko vojaško sodišče obsodilo na smrt. Po vojni je kot član delegacije Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev sodeloval na pariški mirovni konferenci, od leta 1921 pa je živel v Ljubljani.
Tu je politično dejavnost polagoma opustil in se posvetil znanosti. Od leta 1923 do 1940, ko je bil imenovan za profesorja etnologije na filozofski fakulteti v Ljubljani, je bil ravnatelj Etnografskega muzeja. Po italijanski kapitulaciji se je umaknil na osvobojeno ozemlje v Belo krajino, po drugi svetovni vojni pa je
bil do leta 1957 profesor na filozofski fakulteti v Ljubljani. Raziskoval je etnično in zgodovinsko preteklost Balkana, zgodovino najstarejših slovanskih etničnih skupin in prve pojave slovanskih narodov. Obravnaval je tudi ljudsko kulturo Slovencev ter literarna in umetniško-zgodovinska vprašanja. Politik, antropolog in etnolog Niko Županič se je rodil na današnji dan leta 1876 v Gribljah v Beli krajini.
—–
Operna pevka in pedagoginja VANDA WISTINGHAUSEN CHULAWSKA je leta 1902 v Dresdnu diplomirala iz solopetja. Kot dramatična sopranistka je med drugim nastopala v Olomoucu, Katovicah, na Dunaju in v Celovcu, nato pa je bila v letih od 1920 do 1942 ena vodilnih pevskih pedagoginj na šoli Glasbene matice in pozneje na konservatoriju oziroma glasbeni akademiji v Ljubljani. Vzgojila je več znanih slovenskih opernih pevcev. Vanda Wistinghausen Chulawska se je rodila na današnji dan leta 1877 v Lvovu na Poljskem.
—–
Zaradi posledic potresa leta 1895 je bila bolnišnica na Ajdovščini v Ljubljani tako poškodovana, da so jo morali porušiti. Dežela Kranjska je še isto leto končala graditev nove ob Zaloški cesti in sčasoma je na tem območju nastal največji bolnišnični kompleks na Slovenskem, ki pa je v letih med obema vojnama postal premajhen.
Nov veliki medicinski objekt v Ljubljani so začeli graditi šele leta 1966 in ga v dobrem desetletju dokončali. Na današnji dan pred 40-imi leti so ob Zaloški cesti slavnostno odprli klinični center, ki je Ljubljani priskrbel približno 1100 bolniških postelj v sodobni in z novimi napravami opremljeni stavbi. V naslednjih letih so obnovili tudi stare bolnišnične stavbe in jih postopoma vključili v Klinični center, tako da se je ta sčasoma razvil v največje zdravstveno središče in osrednjo medicinsko znanstvenoraziskovalno enoto v Sloveniji.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1865 se je v Ljubljani rodil pesnik, pripovednik in prevajalec FRAN GESTRIN. Z globoko občuteno ljubezensko in slutenjsko poezijo se je močno približal pesniškemu svetu moderne. Doživetje pristne slutnje bližajoče se smrti – umrl je star komaj 28 let – je izrazil v pretresljivih baladah o prepelici, zvončkih, vinu in smrti. Napisal je tudi več novel. V povesti “Iz arhiva” je Fran Gestrin upodobil težave in ljubezenske zapletljaje trškega izobraženstva.
—–
NIKO ŽUPANIČ je na Dunaju najprej študiral pravo, nato pa še zgodovino, zemljepis, etnologijo, antropologijo in arheologijo. Doktoriral je leta 1903, postal prefekt na Terezijanski gimnaziji na Dunaju, po preselitvi v Beograd pa je bil kustos v zgodovinsko-umetniškem in od leta 1914 v etnografskem muzeju. Med prvo svetovno vojno je politično deloval za ustanovitev jugoslovanske države, zato ga je avstrijsko vojaško sodišče obsodilo na smrt. Po vojni je kot član delegacije Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev sodeloval na pariški mirovni konferenci, od leta 1921 pa je živel v Ljubljani.
Tu je politično dejavnost polagoma opustil in se posvetil znanosti. Od leta 1923 do 1940, ko je bil imenovan za profesorja etnologije na filozofski fakulteti v Ljubljani, je bil ravnatelj Etnografskega muzeja. Po italijanski kapitulaciji se je umaknil na osvobojeno ozemlje v Belo krajino, po drugi svetovni vojni pa je
bil do leta 1957 profesor na filozofski fakulteti v Ljubljani. Raziskoval je etnično in zgodovinsko preteklost Balkana, zgodovino najstarejših slovanskih etničnih skupin in prve pojave slovanskih narodov. Obravnaval je tudi ljudsko kulturo Slovencev ter literarna in umetniško-zgodovinska vprašanja. Politik, antropolog in etnolog Niko Županič se je rodil na današnji dan leta 1876 v Gribljah v Beli krajini.
—–
Operna pevka in pedagoginja VANDA WISTINGHAUSEN CHULAWSKA je leta 1902 v Dresdnu diplomirala iz solopetja. Kot dramatična sopranistka je med drugim nastopala v Olomoucu, Katovicah, na Dunaju in v Celovcu, nato pa je bila v letih od 1920 do 1942 ena vodilnih pevskih pedagoginj na šoli Glasbene matice in pozneje na konservatoriju oziroma glasbeni akademiji v Ljubljani. Vzgojila je več znanih slovenskih opernih pevcev. Vanda Wistinghausen Chulawska se je rodila na današnji dan leta 1877 v Lvovu na Poljskem.
—–
Zaradi posledic potresa leta 1895 je bila bolnišnica na Ajdovščini v Ljubljani tako poškodovana, da so jo morali porušiti. Dežela Kranjska je še isto leto končala graditev nove ob Zaloški cesti in sčasoma je na tem območju nastal največji bolnišnični kompleks na Slovenskem, ki pa je v letih med obema vojnama postal premajhen.
Nov veliki medicinski objekt v Ljubljani so začeli graditi šele leta 1966 in ga v dobrem desetletju dokončali. Na današnji dan pred 40-imi leti so ob Zaloški cesti slavnostno odprli klinični center, ki je Ljubljani priskrbel približno 1100 bolniških postelj v sodobni in z novimi napravami opremljeni stavbi. V naslednjih letih so obnovili tudi stare bolnišnične stavbe in jih postopoma vključili v Klinični center, tako da se je ta sčasoma razvil v največje zdravstveno središče in osrednjo medicinsko znanstvenoraziskovalno enoto v Sloveniji.
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov