Na današnji dan leta 1865 se je v Ljubljani rodil pesnik, pripovednik in prevajalec FRAN GESTRIN. Z globoko občuteno ljubezensko in slutenjsko poezijo se je močno približal pesniškemu svetu moderne. Doživetje pristne slutnje bližajoče se smrti – umrl je star komaj 28 let –  je izrazil v pretresljivih baladah o prepelici, zvončkih, vinu in smrti. Napisal je tudi več novel. V povesti “Iz arhiva” je Fran Gestrin upodobil težave in ljubezenske zapletljaje trškega izobraženstva.

—–

NIKO  ŽUPANIČ  je na Dunaju najprej študiral pravo, nato pa še zgodovino, zemljepis, etnologijo, antropologijo in arheologijo. Doktoriral je leta 1903, postal prefekt na Terezijanski gimnaziji na Dunaju, po preselitvi v Beograd pa je bil kustos v zgodovinsko-umetniškem in od leta 1914 v etnografskem muzeju. Med prvo svetovno vojno je politično deloval za ustanovitev jugoslovanske države, zato ga je avstrijsko vojaško sodišče obsodilo na smrt. Po vojni je kot član delegacije Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev sodeloval na pariški mirovni konferenci, od leta  1921 pa je živel v Ljubljani.

Tu je politično dejavnost polagoma opustil in se posvetil znanosti. Od leta 1923 do 1940, ko je bil imenovan za profesorja etnologije na filozofski fakulteti v Ljubljani, je bil ravnatelj Etnografskega muzeja. Po italijanski kapitulaciji se je umaknil na osvobojeno ozemlje v Belo krajino, po drugi svetovni vojni pa je

bil do leta 1957 profesor na filozofski fakulteti v Ljubljani. Raziskoval je etnično in zgodovinsko preteklost Balkana, zgodovino najstarejših slovanskih etničnih skupin in prve pojave slovanskih narodov. Obravnaval je tudi ljudsko kulturo Slovencev ter literarna in umetniško-zgodovinska vprašanja. Politik,  antropolog in etnolog Niko Županič se je rodil na današnji dan leta 1876 v Gribljah v Beli krajini.

—–

 Operna pevka in pedagoginja  VANDA  WISTINGHAUSEN  CHULAWSKA   je leta 1902 v Dresdnu diplomirala iz solopetja. Kot dramatična sopranistka  je  med drugim nastopala v Olomoucu, Katovicah, na Dunaju in v Celovcu, nato pa je bila v letih od 1920 do 1942 ena vodilnih pevskih pedagoginj na šoli Glasbene matice in pozneje na konservatoriju oziroma glasbeni akademiji v Ljubljani. Vzgojila je več znanih slovenskih opernih pevcev. Vanda Wistinghausen Chulawska se je rodila na današnji dan leta 1877 v Lvovu na Poljskem.

—–

Zaradi posledic potresa leta 1895 je bila bolnišnica na Ajdovščini v Ljubljani tako poškodovana, da so jo morali porušiti. Dežela Kranjska je še isto leto končala graditev nove ob Zaloški cesti in sčasoma je na tem območju nastal največji bolnišnični kompleks na Slovenskem, ki pa je v letih med obema vojnama postal premajhen.

Nov veliki medicinski objekt v Ljubljani so začeli graditi šele leta 1966 in ga v dobrem desetletju dokončali. Na današnji dan pred 40-imi leti so ob Zaloški cesti  slavnostno  odprli  klinični center, ki je Ljubljani priskrbel približno 1100 bolniških postelj v sodobni in z novimi napravami opremljeni stavbi. V naslednjih letih so obnovili tudi stare bolnišnične stavbe in jih postopoma vključili v Klinični center, tako da se je ta sčasoma razvil v največje zdravstveno središče in osrednjo medicinsko znanstvenoraziskovalno enoto v Sloveniji.