Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1800 se je v Vrbi na Gorenjskem rodil naš največji pesnik FRANCE PREŠEREN. Po poklicu je bil pravnik, vendar dolgo ni mogel opravljati odvetniškega dela, saj je bil preveč nekonformističen in je zavračal takratne norme zasebnega, političnega in verskega življenja, bil pa je tudi neprikrito svobodomiseln. Pisal je klasično romantično poezijo, hkrati pa tudi preproste romance in balade, navezane na domačo ljudsko pesniško tradicijo.
Njegova poezija je bila v slovenskem konservativnem okolju nov in nenavaden pojav in je zbudila močno moralistično in literarno nasprotovanje. Najbolj vsestransko je svoj pesniški opus predstavil v zbirki Poezije, izdani leta 1846. Razdelil jo je na šest žanrsko-formalnih enot: Pesmi, Balade in romance, Različne poezije, Gazele, Soneti in Krst pri Savici. Takratna literarna kritika te Prešernove zbirke ni sprejela z navdušenjem, saj ni zmogla razumeti in ovrednotiti njene duhovne, jezikoslovne in umetniške vrednosti.
—–
Leta 1868 je Slovenska matica izdala “Olikanega Slovenca”, prvi priročnik, ki je mlado meščansko družbo, katere red je v veliki meri slonel na konvencijah, poučeval o lepem vedenju na salonskem parketu. Njegov avtor, kaplan Ivan Vesel, je svetoval tako rekoč v vseh življenjskih situacijah, na primer: Kako se vedimo proti Bogu, Kako nam je vesti se do druzih ljudi, Kako se je vesti s krasnim spolom, Ktere dolžnosti imata gostilnik in gost, in tako naprej. O odnosih z umetniki je v “Olikanem Slovencu” pisalo:
“Do umetnikov je potreba skoro toliko pazljivosti in zanesljivosti, kakor do gospej. Kajti umetniki in gospe vendar le nimajo nič višega, ko dober glas, na kterem jim je posebno veliko. Umetniki in gospe, ako hočejo kaj veljati, morajo dopasti, in ta nečimurnost je tedaj čisto naravno sklenjena z njihovim bitjem. Umetnika silno žalimo, če ne poznamo njegovih del ali če njegovega tekmeca brezmerno hvalimo vpričo njega. Umetniki in pisatelji so sploh bolj veselega duha, ljubijo šaljivosti in bistroumnosti in časi jim še celo kaj nespametnega v glavo pride.”
Priročnik “Olikani Slovenec” iz leta 1868 je vse do danes ostal imenitno pričevanje o mentaliteti, navadah in razvadah slovenskega meščanstva v drugi polovici 19. stoletja.
—–
Slikar in ilustrator NIKOLAJ OMERSA se je rodil na današnji dan leta 1911 v Idriji. Leta 1937 je diplomiral na slikarski akademiji v Zagrebu. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v nemških koncentracijskih taboriščih, po vojni pa se je ukvarjal s pedagoškim delom. Bil je koloristično senzibilen krajinar, ki se je s številnimi ljubljanskimi in pozneje piranskimi vedutami izkazal kot “pesnik” teh mest. Nikolaj Omersa je leta 1978 dobil Prešernovo nagrado.
——-
Gozdarski strokovnjak MILAN CIGLAR je leta 1955 diplomiral na fakulteti za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo v Ljubljani ter bil pozneje med drugim tudi republiški gozdarski inšpektor. Specializiral se je za prostorsko problematiko gozdov in varstvo narave ter v okviru Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije ustanovil odsek za prostorsko planiranje in krajinarstvo.
Več let je bil član mednarodne komisije za alpske dežele in član jugoslovanske komisije pri FAO – organizaciji Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo. V Sloveniji je organiziral popotništvo in gozdne učne poti ter določil in zaznamoval zadnji del evropske pešpoti E-6 skozi Slovenijo. Leta 1977 so mu v Freiburgu v Nemčiji posmrtno podelili častni doktorat. Milan Ciglar se je rodil na današnji dan leta 1923 v Zagrebu.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1800 se je v Vrbi na Gorenjskem rodil naš največji pesnik FRANCE PREŠEREN. Po poklicu je bil pravnik, vendar dolgo ni mogel opravljati odvetniškega dela, saj je bil preveč nekonformističen in je zavračal takratne norme zasebnega, političnega in verskega življenja, bil pa je tudi neprikrito svobodomiseln. Pisal je klasično romantično poezijo, hkrati pa tudi preproste romance in balade, navezane na domačo ljudsko pesniško tradicijo.
Njegova poezija je bila v slovenskem konservativnem okolju nov in nenavaden pojav in je zbudila močno moralistično in literarno nasprotovanje. Najbolj vsestransko je svoj pesniški opus predstavil v zbirki Poezije, izdani leta 1846. Razdelil jo je na šest žanrsko-formalnih enot: Pesmi, Balade in romance, Različne poezije, Gazele, Soneti in Krst pri Savici. Takratna literarna kritika te Prešernove zbirke ni sprejela z navdušenjem, saj ni zmogla razumeti in ovrednotiti njene duhovne, jezikoslovne in umetniške vrednosti.
—–
Leta 1868 je Slovenska matica izdala “Olikanega Slovenca”, prvi priročnik, ki je mlado meščansko družbo, katere red je v veliki meri slonel na konvencijah, poučeval o lepem vedenju na salonskem parketu. Njegov avtor, kaplan Ivan Vesel, je svetoval tako rekoč v vseh življenjskih situacijah, na primer: Kako se vedimo proti Bogu, Kako nam je vesti se do druzih ljudi, Kako se je vesti s krasnim spolom, Ktere dolžnosti imata gostilnik in gost, in tako naprej. O odnosih z umetniki je v “Olikanem Slovencu” pisalo:
“Do umetnikov je potreba skoro toliko pazljivosti in zanesljivosti, kakor do gospej. Kajti umetniki in gospe vendar le nimajo nič višega, ko dober glas, na kterem jim je posebno veliko. Umetniki in gospe, ako hočejo kaj veljati, morajo dopasti, in ta nečimurnost je tedaj čisto naravno sklenjena z njihovim bitjem. Umetnika silno žalimo, če ne poznamo njegovih del ali če njegovega tekmeca brezmerno hvalimo vpričo njega. Umetniki in pisatelji so sploh bolj veselega duha, ljubijo šaljivosti in bistroumnosti in časi jim še celo kaj nespametnega v glavo pride.”
Priročnik “Olikani Slovenec” iz leta 1868 je vse do danes ostal imenitno pričevanje o mentaliteti, navadah in razvadah slovenskega meščanstva v drugi polovici 19. stoletja.
—–
Slikar in ilustrator NIKOLAJ OMERSA se je rodil na današnji dan leta 1911 v Idriji. Leta 1937 je diplomiral na slikarski akademiji v Zagrebu. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v nemških koncentracijskih taboriščih, po vojni pa se je ukvarjal s pedagoškim delom. Bil je koloristično senzibilen krajinar, ki se je s številnimi ljubljanskimi in pozneje piranskimi vedutami izkazal kot “pesnik” teh mest. Nikolaj Omersa je leta 1978 dobil Prešernovo nagrado.
——-
Gozdarski strokovnjak MILAN CIGLAR je leta 1955 diplomiral na fakulteti za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo v Ljubljani ter bil pozneje med drugim tudi republiški gozdarski inšpektor. Specializiral se je za prostorsko problematiko gozdov in varstvo narave ter v okviru Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije ustanovil odsek za prostorsko planiranje in krajinarstvo.
Več let je bil član mednarodne komisije za alpske dežele in član jugoslovanske komisije pri FAO – organizaciji Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo. V Sloveniji je organiziral popotništvo in gozdne učne poti ter določil in zaznamoval zadnji del evropske pešpoti E-6 skozi Slovenijo. Leta 1977 so mu v Freiburgu v Nemčiji posmrtno podelili častni doktorat. Milan Ciglar se je rodil na današnji dan leta 1923 v Zagrebu.
Zdravnik in zaupnik ruskega carja Pionir klasične kitare pri nas Kantata Stara pravda *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
“Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Operni umetnik iz Trsta Prva žrtev nacizma med slovenskimi duhovniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški izgnanec v Slovenskih goricah Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu Leonora iz Piranskega zaliva
Oblast s sankcijami zoper kritike Škofovstvo v znamenju vojne in delitev Socialni realist in upornik proti nacizmu
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prvo smučarsko tekmovanje Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Sestre usmiljenke v slovenskih bolnišnicah nezaželene, v srbskih in makedonskih dobrodošle
Duhovni in gospodarski povezovalec beneških Slovencev Naš mednarodno uveljavljeni montanist Ustavi amandmaji spreminjajo Slovenijo
Pesnik – častni občan Ljubljane Umetnik iz Pirana Poročilo o zatiranju verskega življenja na Primorskem
Krško dobi mestne pravice Inovator v kemijski industrij Slovenski religiozni ekspresionizem
Denarništvo in gospodarstvo Krasa Smisel življenja: postati res dober človek Osupljivo odkritje v Kamniku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del 126 let življenja mestnega kina na Ptuju O zgodovini telesne kulture na Slovenskem
Temelji poklicnega baleta v Ljubljani Filmski snemalec in direktor fotografije Arheologinja in izkopavanje rimske nekropole v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cerkveni in posvetni skladatelj V gledališču, filmu in radijskih igrah Jubilej Zveze prijateljev mladine Slovenije
Prvi slovenski roman in njegov britanski vzor Klub slovenskih umetnikov Sava razstavljal na Dunaju Avtorica vrhunskih slovenskih knjižnih ilustracij prejšnjega stoletja
Umetnost na Kranjskem od renesanse naprej Atletinja rekorderka Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah
Pobudnik Zdravniškega vestnika Zapisan časnikarstvu na Primorskem Obujena in prepovedana časopisna satira *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Projektant klavž na Idrijci Koroški botanik in rastlina iz grba Namibije Pred sodišče zaradi širjenja knjig družbe svetega Mohorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesmarice za osnovne in meščanske šole V petnajst jezikov prevedeni roman Preučevalka slovenskih narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naravni zdravilni zavod za heliohidroterapijsko zdravljenje Sonetni venec prvič med bralci Red škrlatnega srca za marinca iz Krayna v Pensilvaniji
Neveljaven email naslov