Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Evropi je v 19. stoletju veljalo, da si zares kulturnega naroda brez opere kratko malo ni mogoče predstavljati. Tudi na Kranjskem so sledili temu pravilu in tako je bila na današnji dan leta 1892 v Deželnem gledališču v Ljubljani težko pričakovana premiera lirične opere ali, kot je pisalo na plakatih, “spevoigre v treh dejanjih ´Teharski plemiči´.” Libreto je napisal pesnik in ugledni prevajalec Anton Funtek, glasbo pa naša osrednja glasbena osebnost v 19. stoletju Benjamin Ipavec.
Nastopilo je približno osemdeset pevcev, režiral je Josip Nolli, pod vodstvom Frana Gerbiča je igral orkester slavnega domačega 17. pešpolka, kulise pa sta izdelala cesarsko-kraljeva dvorna gledališka slikarja z Dunaja. Predstava je doživela bleščeč uspeh: ovacije so se začele že po prvem dejanju, ob koncu predstave pa so ob frenetičnem navdušenju občinstva pevci skladatelja Ipavca dvignili na rame.
Še večje navdušenje pa je bilo na ponovitvi, ko si je opero svojega slavnega rojaka ogledalo približno 400 najodličnejših štajerskih rodoljubov. V belo Ljubljano so se pripeljali s posebnim vlakom, okrašenim z narodnimi zastavami ter s celjskim in teharskim grbom. Nekaj pozneje je partituro “Teharskih plemičev” dobil v roke tudi skladatelj Leoš Janaček, jo ugodno ocenil in ji odprl vrata brnskega gledališča. Češka premiera je bila januarja leta 1895; udeležil se je je tudi skladatelj Ipavec, ki je bil po predstavi deležen številnih čestitk in pohval.
—–
Kipar, risar in ilustrator NIKOLAJ PIRNAT se je rodil na današnji dan leta 1903 v Idriji. Študiral je v Zagrebu, izpopolnjeval pa se je v Parizu. Bil je član umetniških skupin Četrta generacija in Neodvisni. Začetek druge vojne ga je pripeljal v koncentracijsko taborišče Gonars, od tam pa je odšel v partizane. Po vojni je postal profesor risanja na ljubljanski Akademiji za upodabljajočo umetnost. Ustvaril je veliko kiparskih portretov pomembnih Slovencev, sicer pa se je bolj uveljavil kot risar. Njegovo delo ima izjemen dokumentarni in kulturnozgodovinski pomen, zlasti njegove risbe in karikature slovenskih umetnikov s področja gledališke in glasbene umetnosti, književnosti in slikarstva. Nikolaj Pirnat je tudi pisal, in sicer feljtone in pesmi.
—–
Na današnji dan leta 1901 so v Oslu in Stockholmu prvič podelili Nobelove nagrade; 10. december je namreč obletnica smrti tega vélikega švedskega kemika in izumitelja dinamita. Nobelov sklad, ki upravlja z izumiteljevo zapuščino, vsako leto nagradi tiste, ki so največ storili za človeštvo. V Stockholmu podelijo nagrade za fiziko, kemijo, medicino, književnost ter od leta 1969 tudi za ekonomijo, v Oslu pa nagrado za mir. Švedska akademija znanosti nagrajuje fizike, kemike in ekonomiste, Karolinski inštitut odloča o nagrajencu za medicino, švedska pisateljska akademija podeljuje nagrado za književnost, o nagradi za mir pa odloča odbor, ki ga izvoli norveški parlament.
Vsak nagrajenec prejme Nobelovo diplomo, medaljo in denarno nagrado. Prve nagrade so na današnji dan pred 114-imi leti prejeli: za fiziko Nemec Wilhelm Conrad Röntgen, za kemijo Nizozemec Jacobus Henericus van’t Hoff, za medicino Nemec Emil von Behring, za književnost francoski pesnik Sully-Prudhomme, Nobelovo nagrado za mir pa sta si razdelila ustanovitelj Rdečega križa Švicar Henry Dunant in soustanovitelj Mednarodne lige za mir Francoz Frédéric Passy.
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
V Evropi je v 19. stoletju veljalo, da si zares kulturnega naroda brez opere kratko malo ni mogoče predstavljati. Tudi na Kranjskem so sledili temu pravilu in tako je bila na današnji dan leta 1892 v Deželnem gledališču v Ljubljani težko pričakovana premiera lirične opere ali, kot je pisalo na plakatih, “spevoigre v treh dejanjih ´Teharski plemiči´.” Libreto je napisal pesnik in ugledni prevajalec Anton Funtek, glasbo pa naša osrednja glasbena osebnost v 19. stoletju Benjamin Ipavec.
Nastopilo je približno osemdeset pevcev, režiral je Josip Nolli, pod vodstvom Frana Gerbiča je igral orkester slavnega domačega 17. pešpolka, kulise pa sta izdelala cesarsko-kraljeva dvorna gledališka slikarja z Dunaja. Predstava je doživela bleščeč uspeh: ovacije so se začele že po prvem dejanju, ob koncu predstave pa so ob frenetičnem navdušenju občinstva pevci skladatelja Ipavca dvignili na rame.
Še večje navdušenje pa je bilo na ponovitvi, ko si je opero svojega slavnega rojaka ogledalo približno 400 najodličnejših štajerskih rodoljubov. V belo Ljubljano so se pripeljali s posebnim vlakom, okrašenim z narodnimi zastavami ter s celjskim in teharskim grbom. Nekaj pozneje je partituro “Teharskih plemičev” dobil v roke tudi skladatelj Leoš Janaček, jo ugodno ocenil in ji odprl vrata brnskega gledališča. Češka premiera je bila januarja leta 1895; udeležil se je je tudi skladatelj Ipavec, ki je bil po predstavi deležen številnih čestitk in pohval.
—–
Kipar, risar in ilustrator NIKOLAJ PIRNAT se je rodil na današnji dan leta 1903 v Idriji. Študiral je v Zagrebu, izpopolnjeval pa se je v Parizu. Bil je član umetniških skupin Četrta generacija in Neodvisni. Začetek druge vojne ga je pripeljal v koncentracijsko taborišče Gonars, od tam pa je odšel v partizane. Po vojni je postal profesor risanja na ljubljanski Akademiji za upodabljajočo umetnost. Ustvaril je veliko kiparskih portretov pomembnih Slovencev, sicer pa se je bolj uveljavil kot risar. Njegovo delo ima izjemen dokumentarni in kulturnozgodovinski pomen, zlasti njegove risbe in karikature slovenskih umetnikov s področja gledališke in glasbene umetnosti, književnosti in slikarstva. Nikolaj Pirnat je tudi pisal, in sicer feljtone in pesmi.
—–
Na današnji dan leta 1901 so v Oslu in Stockholmu prvič podelili Nobelove nagrade; 10. december je namreč obletnica smrti tega vélikega švedskega kemika in izumitelja dinamita. Nobelov sklad, ki upravlja z izumiteljevo zapuščino, vsako leto nagradi tiste, ki so največ storili za človeštvo. V Stockholmu podelijo nagrade za fiziko, kemijo, medicino, književnost ter od leta 1969 tudi za ekonomijo, v Oslu pa nagrado za mir. Švedska akademija znanosti nagrajuje fizike, kemike in ekonomiste, Karolinski inštitut odloča o nagrajencu za medicino, švedska pisateljska akademija podeljuje nagrado za književnost, o nagradi za mir pa odloča odbor, ki ga izvoli norveški parlament.
Vsak nagrajenec prejme Nobelovo diplomo, medaljo in denarno nagrado. Prve nagrade so na današnji dan pred 114-imi leti prejeli: za fiziko Nemec Wilhelm Conrad Röntgen, za kemijo Nizozemec Jacobus Henericus van’t Hoff, za medicino Nemec Emil von Behring, za književnost francoski pesnik Sully-Prudhomme, Nobelovo nagrado za mir pa sta si razdelila ustanovitelj Rdečega križa Švicar Henry Dunant in soustanovitelj Mednarodne lige za mir Francoz Frédéric Passy.
Pobudnik prvega slovenskega pisateljskega društva Pevska pedagoginja uglednih opernih ustvarjalcev Operni glas za lirske vloge
Prva uspešna operacija sive mrene pri nas Inštruktor obveščevalcev in diverzantov Urednik lista Naši razgledi
Več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove Pobuda za slovensko univerzo sredi 19. stoletja Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Neveljaven email naslov