PAVAO Ritter VITEZOVIĆ se je kot potomec nemške pohrvatene družine rodil v Senju na današnji dan leta 1652. Bil je zgodovinar, etnograf in pisatelj. Po šolanju v Zagrebu se je med svojimi potovanji ustavil tudi na gradu Bogenšperk, kjer je ustvarjal Valvasor. Njegovo delo ga je takoj pritegnilo, poglobil se je v študij zemljepisa in zgodovine ter se naučil rezanja v baker. Med bivanjem na Bogenšperku je Pavao Ritter Vitezović za Valvasorjevo “Topografijo Vojvodine Kranjske” izdelal vrsto risb in bakrorezov in okrog 60 vedut hrvaških mest
—–
Pesnik in prevajalec JANEZ BILC je v Ljubljani študiral bogoslovje in bil leta 1864 posvečen. Zbiral je ljudske pregovore, narečne besede in vraže. Objavil je nekaj nabožnih in domoljubnih pesmi, epsko pesnitev “Tarbula, devica mučenica” ter med prvimi prevajal liturgične speve. Janez Bilc se je rodil na današnji dan leta 1839 v Trnovem pri Ilirski Bistrici.
—–
Jezikoslovec STANISLAV ŠKRABEC je bil slovenist z obsežnim jezikoslovnim opusom. Rodil se je na današnji dan leta 1844 v Hrovači pri Ribnici. Leta 1863 je stopil v frančiškanski red ter nato študiral bogoslovje v Gorici in klasično in slovansko filologijo v Gradcu. Od leta 1873 do 1915 je bil profesor slovenščine, hrvaščine, latinščine in grščine na redovniški dvorazredni gimnaziji v Gorici. Utrjeval je normo slovenskega knjižnega jezika in jo utemeljeval predvsem s knjižnim jezikom slovenskih protestantov 16. stoletja in govorico osrednje Slovenije. Preučeval je glasovna, pravorečna, pravopisna, oblikoslovna, skladenjska in stilistična vprašanja našega jezika. Stanislav Škrabec je močno vplival na slovenske jezikoslovce in jezikovne priročnike v prvi polovici 20. stoletja; to je bil začetek poenotene zborne govorne norme slovenskega jezika.
—–
Dobrih sedem let po tistem, ko je baron Codelli v Ljubljano pripeljal prvi avtomobil, je na današnji dan pred 110-imi leti na Kranjskem začel veljati “Razglas o presojanju avtomobilov in preiskuševanju krmarjev in o znakih motornih vozil”. Za Kranjsko je bila določena črka “J”, njenim avtomobilom pa je deželna vlada namenila 999 evidenčnih številk. Leta 1909 je bilo na slovenskem ozemlju 19 avtomobilov, ustanovili pa so tudi “Kranjski avtomobilski klub”, ki se je ukvarjal z vzgojno in športno dejavnostjo. Po njegovi zaslugi je bila čez slovensko ozemlje speljana tudi vsakoletna “alpska vožnja” avstrijskega kluba z Dunaja. Leta 1929 je imel slovenski avtomobilski klub 202 člana, na našem ozemlju pa je bilo takrat registriranih 1.179 avtomobilov.
——
Zdravnik ANTON SCHWAB se je rodil na današnji dan leta 1868 v Šent Pavlu v Savinjski dolini. Služboval je na Vranskem in v Celju. Tam je kot mestni fizik organiziral zdravstveno službo, iznašel več pomembnih zobozdravstvenih priprav, pisal članke s področja medicine ter imel več kot petsto poljudnoznanstvenih predavanj na Štajerskem in v Ljubljani. V Celju je ustanovil šahovski klub in pisal članke o šahu.
Najbolj pa se je uveljavil kot skladatelj in pevovodja. Vse njegove pesmi slonijo na ljudskih; polovica je izvirnih, polovica pa prirejenih. Čeprav je bil Anton Schwab glasbeni samouk, se njegove zborovske skladbe in samospevi odlikujejo z lirsko izraznostjo in bogato zvočnostjo, številne – na primer “Je pa davi slanca pala” – pa so tudi ponarodele.