Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Septembra leta 1815 so Rusija, Prusija in Avstrija v Parizu podpisale dogovor o zavezništvu, tako imenovano Sveto alianso. Z njim so si vladarji zagotovili medsebojno pomoč pri ohranjanju vere, miru in pravičnosti. Za najvišje načelo so razglasili legitimnost vladarjev, se pravi dušitev demokratičnih in tudi nacionalnih gibanj; pozneje so se jim pridružile še nekatere države. Aliansa se je sestajala na diplomatskih kongresih in tretji se je začel na današnji dan leta 1821 v Ljubljani.
Poleg države gostiteljice Avstrije so se ga udeležili še predstavniki desetih evropskih držav: Rusije, Velike Britanije, Francije, Prusije, papeške države, Neapeljskega kraljestva, Piemonta, Toskane in Módene. Tako je Ljubljana za dalj časa postala pomembno evropsko diplomatsko središče. Polepšali so jo in popravili nekaj javnih poslopij in naprav ter organizirali vrsto javnih prireditev. Obdobje ljubljanskega kongresa je znano tudi po izjavi avstrijskega cesarja Franca I. profesorjem ljubljanskega liceja, gimnazije in normalke, naj vzgajajo pridne državljane, saj učenjakov ne potrebuje.
Na kongres spominjajo tudi imena Kongresni trg (prej Kapucinski trg, nato Trg revolucije oziroma Trg osvoboditve), Cesta dveh cesarjev v Mestnem logu in ime gostilne “Pri ruskem carju”; Aleksander I. je iz Rusije pripotoval v Ljubljano prek Črnuč. Ljubljanski kongres Svete alianse je trajal štiri mesece in pol; končal se je maja leta 1821.
—–
ANTON KOŽELJ izhaja iz družine slikarjev, ki so delovali v Kamniku in Ljubljani. Rodil se je v Kamniku na današnji dan leta 1874. Po študiju na dunajski akademiji je poučeval risanje na gimnazijah v Ljubljani. Kot eden naših najboljših ilustratorjev tistega časa je opremil veliko knjig Mohorjeve družbe, Učiteljske tiskarne in Mladinske knjige. Njegove v osnovi realistične ilustracije odlikujejo spretna risba, domačijska tradicija in v zgodnjih letih tudi secesijske značilnosti. Anton Koželj je naredil tudi več portretov naših književnikov in slikal religiozne podobe.
—–
Operna pevka TONČKA MAROLT se je v našo zgodovino zapisala predvsem kot zbirateljica ljudskih pesmi in plesov. Rodila se je na današnji dan pred 120-imi leti v Špitaliču. Po maturi na ljubljanskem učiteljišču leta 1913 je dve leti poučevala, nato pa študirala solopetje in klavir. V letih od 1919 do 1921 je bila sopranistka v ljubljanski operi, do leta 1925 v mariborski, nato pa je gostovala v Osijeku.
Leta 1936 se je poročila z vodjo Folklornega inštituta v Ljubljani Francetom Maroltom in se tudi sama začela zanimati za slovensko glasbeno izročilo. Za glasbenonarodopisni inštitut je prispevala približno dva tisoč zapisov, številne pesmi je priredila za glas s spremljavo, plesne melodije pa za razne godčevske sestave. V letih od 1948 do 1974 je bila Tončka Marolt glasbena voditeljica Akademske folklorne skupine “France Marolt” in je kot mentorica pomagala pri delu številnih podeželskih plesnih skupin.
6249 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Septembra leta 1815 so Rusija, Prusija in Avstrija v Parizu podpisale dogovor o zavezništvu, tako imenovano Sveto alianso. Z njim so si vladarji zagotovili medsebojno pomoč pri ohranjanju vere, miru in pravičnosti. Za najvišje načelo so razglasili legitimnost vladarjev, se pravi dušitev demokratičnih in tudi nacionalnih gibanj; pozneje so se jim pridružile še nekatere države. Aliansa se je sestajala na diplomatskih kongresih in tretji se je začel na današnji dan leta 1821 v Ljubljani.
Poleg države gostiteljice Avstrije so se ga udeležili še predstavniki desetih evropskih držav: Rusije, Velike Britanije, Francije, Prusije, papeške države, Neapeljskega kraljestva, Piemonta, Toskane in Módene. Tako je Ljubljana za dalj časa postala pomembno evropsko diplomatsko središče. Polepšali so jo in popravili nekaj javnih poslopij in naprav ter organizirali vrsto javnih prireditev. Obdobje ljubljanskega kongresa je znano tudi po izjavi avstrijskega cesarja Franca I. profesorjem ljubljanskega liceja, gimnazije in normalke, naj vzgajajo pridne državljane, saj učenjakov ne potrebuje.
Na kongres spominjajo tudi imena Kongresni trg (prej Kapucinski trg, nato Trg revolucije oziroma Trg osvoboditve), Cesta dveh cesarjev v Mestnem logu in ime gostilne “Pri ruskem carju”; Aleksander I. je iz Rusije pripotoval v Ljubljano prek Črnuč. Ljubljanski kongres Svete alianse je trajal štiri mesece in pol; končal se je maja leta 1821.
—–
ANTON KOŽELJ izhaja iz družine slikarjev, ki so delovali v Kamniku in Ljubljani. Rodil se je v Kamniku na današnji dan leta 1874. Po študiju na dunajski akademiji je poučeval risanje na gimnazijah v Ljubljani. Kot eden naših najboljših ilustratorjev tistega časa je opremil veliko knjig Mohorjeve družbe, Učiteljske tiskarne in Mladinske knjige. Njegove v osnovi realistične ilustracije odlikujejo spretna risba, domačijska tradicija in v zgodnjih letih tudi secesijske značilnosti. Anton Koželj je naredil tudi več portretov naših književnikov in slikal religiozne podobe.
—–
Operna pevka TONČKA MAROLT se je v našo zgodovino zapisala predvsem kot zbirateljica ljudskih pesmi in plesov. Rodila se je na današnji dan pred 120-imi leti v Špitaliču. Po maturi na ljubljanskem učiteljišču leta 1913 je dve leti poučevala, nato pa študirala solopetje in klavir. V letih od 1919 do 1921 je bila sopranistka v ljubljanski operi, do leta 1925 v mariborski, nato pa je gostovala v Osijeku.
Leta 1936 se je poročila z vodjo Folklornega inštituta v Ljubljani Francetom Maroltom in se tudi sama začela zanimati za slovensko glasbeno izročilo. Za glasbenonarodopisni inštitut je prispevala približno dva tisoč zapisov, številne pesmi je priredila za glas s spremljavo, plesne melodije pa za razne godčevske sestave. V letih od 1948 do 1974 je bila Tončka Marolt glasbena voditeljica Akademske folklorne skupine “France Marolt” in je kot mentorica pomagala pri delu številnih podeželskih plesnih skupin.
Partizanska bolnica Pavla Ljubljana dobi drugo povojno poklicno gledališče Odprli 32 kilometrov prve slovenske avtomobilske ceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prispevek k razvoju baletne umetnosti Pomemben glasbeni pedagog in publicist Ko Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Boljševik iz Slovenskih goric V smrt zaradi slovenskega petja Elektrifikacija slovenske železniške diagonale *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Načrt o preureditvi habsburške monarhije Cerkveni slikar 19. stoletja Naš prvi smučarski sodnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na rojstvo Odrešenika Eden začetnikov narodne prebuje na Primorskem Povezovalec slovenščine in francoščine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnica in prevajalka Prešernovih pesmi v nemščino Arhitekt, pomemben za napredek slovenskega tiska in knjižne opreme Nadškof po radiu vošči božič *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od trojice najizrazitejših pesnikov pred Prešernom Za sodoben pouk matematike in fizike Bolnica Franja sprejme prve ranjence *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški duhovnik, zgodovinar in zbiralec Prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Glasbeni ustvarjalec v Ljubljani, Trstu in Mariboru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Razvoj čipkarstva na Idrijskem Začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Pridelava sladkorja na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naša najpomembnejša slikarka Strokovnjak za zaščito industrijske lastnine Režiser prve slovenske televizijske drame *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški slavist – Miklošičev študent Veliko ime slovenske operne režije Mednarodna skupnost priznala slovensko državo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
V Krškem deklice in dečki že leta 1908 v skupnih razredih Namesto župana na čelo Maribora – vladni komisar Kekec, eden najbolj kultnih filmov slovenske kinematografije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Geograf in zgodovinar – začetnik znanstvenega pogleda na turizem Pravnik in rektor ljubljanske univerze Tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz življenja ameriških Slovencev Kostumografka za gledališče in film Madžarski okupator vzpostavil oblast v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi sodobni slovenski knjižni založnik Zaslužni pravnik in diplomat po vojni ne more biti član akademije Raziskovalec ostankov s prehoda iz pozne antike v srednji vek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Umetnostni zgodovinar, kritik in pesnik Humorist s prodorno satiro Šest pogumnih partizanov vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usodno srečanje pri Dobrniču Pesnik, pripovednik, prevajalec in duhovnik Italijanski slovenist napiše knjigo o Otonu Župančiču *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Obveščevalna mreža strokovnjaka za promet Izumitelj iz Clevelanda Koncert, ki se je zapisal v zgodovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svobodomislec in razsvetljenec napisal prvi slovenski odrski deli Ustvarjalka tolminskega muzeja Osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Prispevek k raziskovanju vesolja
»Teharski plemiči ‒ “spevoigra v treh dejanjih« Raziskovalec preteklosti Celja Prizadevanja za sodoben pouk matematike in fizike Friderik Pregl – Nobelov nagrajenec za kemijo
Neveljaven email naslov