Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Septembra leta 1815 so Rusija, Prusija in Avstrija v Parizu podpisale dogovor o zavezništvu, tako imenovano Sveto alianso. Z njim so si vladarji zagotovili medsebojno pomoč pri ohranjanju vere, miru in pravičnosti. Za najvišje načelo so razglasili legitimnost vladarjev, se pravi dušitev demokratičnih in tudi nacionalnih gibanj; pozneje so se jim pridružile še nekatere države. Aliansa se je sestajala na diplomatskih kongresih in tretji se je začel na današnji dan leta 1821 v Ljubljani.
Poleg države gostiteljice Avstrije so se ga udeležili še predstavniki desetih evropskih držav: Rusije, Velike Britanije, Francije, Prusije, papeške države, Neapeljskega kraljestva, Piemonta, Toskane in Módene. Tako je Ljubljana za dalj časa postala pomembno evropsko diplomatsko središče. Polepšali so jo in popravili nekaj javnih poslopij in naprav ter organizirali vrsto javnih prireditev. Obdobje ljubljanskega kongresa je znano tudi po izjavi avstrijskega cesarja Franca I. profesorjem ljubljanskega liceja, gimnazije in normalke, naj vzgajajo pridne državljane, saj učenjakov ne potrebuje.
Na kongres spominjajo tudi imena Kongresni trg (prej Kapucinski trg, nato Trg revolucije oziroma Trg osvoboditve), Cesta dveh cesarjev v Mestnem logu in ime gostilne “Pri ruskem carju”; Aleksander I. je iz Rusije pripotoval v Ljubljano prek Črnuč. Ljubljanski kongres Svete alianse je trajal štiri mesece in pol; končal se je maja leta 1821.
—–
ANTON KOŽELJ izhaja iz družine slikarjev, ki so delovali v Kamniku in Ljubljani. Rodil se je v Kamniku na današnji dan leta 1874. Po študiju na dunajski akademiji je poučeval risanje na gimnazijah v Ljubljani. Kot eden naših najboljših ilustratorjev tistega časa je opremil veliko knjig Mohorjeve družbe, Učiteljske tiskarne in Mladinske knjige. Njegove v osnovi realistične ilustracije odlikujejo spretna risba, domačijska tradicija in v zgodnjih letih tudi secesijske značilnosti. Anton Koželj je naredil tudi več portretov naših književnikov in slikal religiozne podobe.
—–
Operna pevka TONČKA MAROLT se je v našo zgodovino zapisala predvsem kot zbirateljica ljudskih pesmi in plesov. Rodila se je na današnji dan pred 120-imi leti v Špitaliču. Po maturi na ljubljanskem učiteljišču leta 1913 je dve leti poučevala, nato pa študirala solopetje in klavir. V letih od 1919 do 1921 je bila sopranistka v ljubljanski operi, do leta 1925 v mariborski, nato pa je gostovala v Osijeku.
Leta 1936 se je poročila z vodjo Folklornega inštituta v Ljubljani Francetom Maroltom in se tudi sama začela zanimati za slovensko glasbeno izročilo. Za glasbenonarodopisni inštitut je prispevala približno dva tisoč zapisov, številne pesmi je priredila za glas s spremljavo, plesne melodije pa za razne godčevske sestave. V letih od 1948 do 1974 je bila Tončka Marolt glasbena voditeljica Akademske folklorne skupine “France Marolt” in je kot mentorica pomagala pri delu številnih podeželskih plesnih skupin.
6249 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Septembra leta 1815 so Rusija, Prusija in Avstrija v Parizu podpisale dogovor o zavezništvu, tako imenovano Sveto alianso. Z njim so si vladarji zagotovili medsebojno pomoč pri ohranjanju vere, miru in pravičnosti. Za najvišje načelo so razglasili legitimnost vladarjev, se pravi dušitev demokratičnih in tudi nacionalnih gibanj; pozneje so se jim pridružile še nekatere države. Aliansa se je sestajala na diplomatskih kongresih in tretji se je začel na današnji dan leta 1821 v Ljubljani.
Poleg države gostiteljice Avstrije so se ga udeležili še predstavniki desetih evropskih držav: Rusije, Velike Britanije, Francije, Prusije, papeške države, Neapeljskega kraljestva, Piemonta, Toskane in Módene. Tako je Ljubljana za dalj časa postala pomembno evropsko diplomatsko središče. Polepšali so jo in popravili nekaj javnih poslopij in naprav ter organizirali vrsto javnih prireditev. Obdobje ljubljanskega kongresa je znano tudi po izjavi avstrijskega cesarja Franca I. profesorjem ljubljanskega liceja, gimnazije in normalke, naj vzgajajo pridne državljane, saj učenjakov ne potrebuje.
Na kongres spominjajo tudi imena Kongresni trg (prej Kapucinski trg, nato Trg revolucije oziroma Trg osvoboditve), Cesta dveh cesarjev v Mestnem logu in ime gostilne “Pri ruskem carju”; Aleksander I. je iz Rusije pripotoval v Ljubljano prek Črnuč. Ljubljanski kongres Svete alianse je trajal štiri mesece in pol; končal se je maja leta 1821.
—–
ANTON KOŽELJ izhaja iz družine slikarjev, ki so delovali v Kamniku in Ljubljani. Rodil se je v Kamniku na današnji dan leta 1874. Po študiju na dunajski akademiji je poučeval risanje na gimnazijah v Ljubljani. Kot eden naših najboljših ilustratorjev tistega časa je opremil veliko knjig Mohorjeve družbe, Učiteljske tiskarne in Mladinske knjige. Njegove v osnovi realistične ilustracije odlikujejo spretna risba, domačijska tradicija in v zgodnjih letih tudi secesijske značilnosti. Anton Koželj je naredil tudi več portretov naših književnikov in slikal religiozne podobe.
—–
Operna pevka TONČKA MAROLT se je v našo zgodovino zapisala predvsem kot zbirateljica ljudskih pesmi in plesov. Rodila se je na današnji dan pred 120-imi leti v Špitaliču. Po maturi na ljubljanskem učiteljišču leta 1913 je dve leti poučevala, nato pa študirala solopetje in klavir. V letih od 1919 do 1921 je bila sopranistka v ljubljanski operi, do leta 1925 v mariborski, nato pa je gostovala v Osijeku.
Leta 1936 se je poročila z vodjo Folklornega inštituta v Ljubljani Francetom Maroltom in se tudi sama začela zanimati za slovensko glasbeno izročilo. Za glasbenonarodopisni inštitut je prispevala približno dva tisoč zapisov, številne pesmi je priredila za glas s spremljavo, plesne melodije pa za razne godčevske sestave. V letih od 1948 do 1974 je bila Tončka Marolt glasbena voditeljica Akademske folklorne skupine “France Marolt” in je kot mentorica pomagala pri delu številnih podeželskih plesnih skupin.
Bajeslovje, verovanje in vraže koroškega etnologa Slikar – eden prvih talcev na Slovenskem Pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prevajalec Shakespeara iz Dravske doline Koroški časnikar in pesnik 140 let tehnične rabe električne energije pri nas Osebnostni pečat slovenski arhitektur *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ustanovitelj prvega deželnega društva za pomoč pljučnim bolnikom Otroške pesmi “Za vesele in žalostne čase” Prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog raziskuje po Kranjskem in Štajerskem Režiser in razvoj našega dramskega gledališča Poveljnik Šaleške partizanske skupine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
“Naš jezik je slovenski, zato, če v cerkvi nucaš italijanskega, se sam sebe ponižaš” Od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja Ne topovska krogla z Laškega – »izpodnebnik« iz vesolja Prvo gledališče ročnih lutk *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarska družina iz Kamnika Gledališčnik, satirik in aforist Sodobni koncepti nege bolnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Inovator v zdravstvu 17. stoletja Kaj je rebrinčevolistna hladnikija ali hladnikovka? Nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah
Gospodarska uspešnost – pogoj za neodvisnost družbe in posameznika Zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Kuharski mojster in njegova knjiga
Véliki tolminski punt Več kot le alpinist Eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Visokošolski učitelj fizike s polstoletnim stažem Zdravnik v vrstah narodnoosvobodilne vojske Več kot le idrijski psihiater *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih darovalcev knjig za prvo ljubljansko javno knjižnico Kiparjevo ustvarjanje s kovino Ustanovljena Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
Fizik in eden temeljnih naravnih zakonov Za spremembo podrejenega položaja žensk Zgodovina prevajanja Svetega pisma pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva pravna ureditev plovbe po Savi Prva ženska na delovnem mestu dekanje katere izmed naših fakultet Eden od utemeljiteljev naše znanstvene literarne zgodovine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dirigent, zapisan operni ustvarjalnosti Telovadec iz zlate dobe slovenske gimnastike Vojaška vaja dobre tri mesece pred razglasitvijo slovenske samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski škof slovenskega rodu Lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Ljudska pisateljica in njeno delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Obsojenec drugega tržaškega procesa Glasbenikova antologijska dela trajne vrednosti Raziskovalec slovenske moderne
»Zlomljeno sidro« kapitana bojne ladje Soustvarjalec slovenskega glasbenega ekspresionizma Več kot tri desetletja dirigent Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Osebnost avantgardne poezije Diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni kipar z izrazito monumentalno močjo “Koledar amerikanskega Slovenca” Obveznost poslovanja sodišč tudi v slovenskem jeziku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov