Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Leta 1778 se je v Murski Soboti rodil evangeličanski duhovnik in pesnik MIHAL BARLA. Študiral je na evangeličanskem liceju v Sopronu na Madžarskem, diplomiral pa na univerzi v Jeni v Nemčiji. V prekmurski knjižni jezik je prevedel svetopisemske zgodbe v verzih, ter vsebinsko, oblikovno in jezikovno izpopolnil Bakoševo pesmarico iz leta 1789. Z oblikovanjem novih izrazov in ustvarjanjem prekmurskega literarnega izročila je Mihal Barla pomembno vplival na ohranjanje slovenske identitete med prekmurskimi evangeličani na Ogrskem.
—–
JAN ZDENEK VESELÝ je po gimnaziji končal še trgovsko in pivovarsko šolo in nato vodil očetovo pivovarno. Postal je navdušen telovadec praškega Sokola in bil leta 1870 na osnovi javnega razpisa izbran za načelnika ljubljanskega Sokola. Vodil je telovadno šolo in neobvezno telovadbo v gimnaziji, v “Novicah” je v nadaljevanjih objavljal nemško in slovensko “Telovadno in boriteljsko imenoslovje” in izdal deset številk telovadno-vojaškega lista “Južni Sokol”. Zanimali so ga tudi slovenski običaji in o njih je po vrnitvi v Prago objavil več člankov v čeških časopisih. Telovadni učitelj Jan Zdenek Veselý se je rodil na današnji dan leta 1850 v Pragi.
—–
Pravnik in politik FRANK LOVŠE se je rodil na današnji dan leta 1895 v Clevelandu. Bil je sin izseljencev iz Hinj pri Kočevju. Kot obetajoč igralec baseballa se je nekaj časa preživljal s tem športom, hkrati pa je študiral pravo in postal odvetnik. Leta 1933 je bil izvoljen za mestnega sodnika, leta 1941 pa na listi demokratske stranke za župana Clevelanda. Pod njegovim vodstvom si je Cleveland pridobil sloves mesta, ki uspešno ureja socialna, varnostna in zdravstvena vprašanja. Tri leta pozneje je zmagal na volitvah za guvernerja zvezne države Ohio; to mesto si je spet izbojeval leta 1948 in pozneje še trikrat. Dvanajst let je bil tudi član ameriškega senata. Kot dosleden protikomunist ni nikoli obiskal domovine svojih staršev, ves čas pa je spremljal njen razvoj. Frank Lovše je doslej edini ameriški Slovenec, ki se mu je posrečilo prodreti v vrh ameriške politike.
—–
Na današnji dan leta 1921 so ustanovili Ljubljanski velesejem. Pobudo zanj je leto prej dala zbornica za trgovino, obrt in industrijo: “Da pokažemo Srbom in Hrvatom kaj imamo, da si zasiguramo tamošnji trg.” Velesejem je posloval na podjetniški osnovi, v njegovi upravi pa so bili najimenitnejši slovenski podjetniki in gospodarstvenik;. postal je osrednja ustanova za predstavitev Slovenije v Jugoslaviji in v svetu. V lesenih sejemskih paviljonih na robu parka Tivoli ob Celovški cesti so prirejali letne ter občasne vzorčne in prodajne razstave; udeleževala so se jih podjetja iz šestnajstih evropskih držav ter iz Brazilije in Združenih držav Amerike.
Zadnji velesejem je bil jeseni leta 1941. Med drugo svetovno vojno so bila na tem prostoru vojaška skladišča, po njej pa so opustele paviljone počasi podirali. Nov sejmiščni prostor so uredili ob tedanji Titovi cesti za Bežigradom, kjer je nekdaj stala cerkev svetega Krištofa; zdaj je tam Gospodarsko razstavišče.
Zaradi prestavljanja železniških tirov in graditve podvoza so v Tivoliju leta 1962 podrli še zadnje paviljone predvojnega Ljubljanskega velesejma, pa tudi sloviti Jakopičev paviljon nedaleč proč. Po delu zemljišča, kjer so bile nekdaj velesejemske prireditve, teče danes železniška proga, na preostanku pa so uredilii parkirišče.
6249 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Leta 1778 se je v Murski Soboti rodil evangeličanski duhovnik in pesnik MIHAL BARLA. Študiral je na evangeličanskem liceju v Sopronu na Madžarskem, diplomiral pa na univerzi v Jeni v Nemčiji. V prekmurski knjižni jezik je prevedel svetopisemske zgodbe v verzih, ter vsebinsko, oblikovno in jezikovno izpopolnil Bakoševo pesmarico iz leta 1789. Z oblikovanjem novih izrazov in ustvarjanjem prekmurskega literarnega izročila je Mihal Barla pomembno vplival na ohranjanje slovenske identitete med prekmurskimi evangeličani na Ogrskem.
—–
JAN ZDENEK VESELÝ je po gimnaziji končal še trgovsko in pivovarsko šolo in nato vodil očetovo pivovarno. Postal je navdušen telovadec praškega Sokola in bil leta 1870 na osnovi javnega razpisa izbran za načelnika ljubljanskega Sokola. Vodil je telovadno šolo in neobvezno telovadbo v gimnaziji, v “Novicah” je v nadaljevanjih objavljal nemško in slovensko “Telovadno in boriteljsko imenoslovje” in izdal deset številk telovadno-vojaškega lista “Južni Sokol”. Zanimali so ga tudi slovenski običaji in o njih je po vrnitvi v Prago objavil več člankov v čeških časopisih. Telovadni učitelj Jan Zdenek Veselý se je rodil na današnji dan leta 1850 v Pragi.
—–
Pravnik in politik FRANK LOVŠE se je rodil na današnji dan leta 1895 v Clevelandu. Bil je sin izseljencev iz Hinj pri Kočevju. Kot obetajoč igralec baseballa se je nekaj časa preživljal s tem športom, hkrati pa je študiral pravo in postal odvetnik. Leta 1933 je bil izvoljen za mestnega sodnika, leta 1941 pa na listi demokratske stranke za župana Clevelanda. Pod njegovim vodstvom si je Cleveland pridobil sloves mesta, ki uspešno ureja socialna, varnostna in zdravstvena vprašanja. Tri leta pozneje je zmagal na volitvah za guvernerja zvezne države Ohio; to mesto si je spet izbojeval leta 1948 in pozneje še trikrat. Dvanajst let je bil tudi član ameriškega senata. Kot dosleden protikomunist ni nikoli obiskal domovine svojih staršev, ves čas pa je spremljal njen razvoj. Frank Lovše je doslej edini ameriški Slovenec, ki se mu je posrečilo prodreti v vrh ameriške politike.
—–
Na današnji dan leta 1921 so ustanovili Ljubljanski velesejem. Pobudo zanj je leto prej dala zbornica za trgovino, obrt in industrijo: “Da pokažemo Srbom in Hrvatom kaj imamo, da si zasiguramo tamošnji trg.” Velesejem je posloval na podjetniški osnovi, v njegovi upravi pa so bili najimenitnejši slovenski podjetniki in gospodarstvenik;. postal je osrednja ustanova za predstavitev Slovenije v Jugoslaviji in v svetu. V lesenih sejemskih paviljonih na robu parka Tivoli ob Celovški cesti so prirejali letne ter občasne vzorčne in prodajne razstave; udeleževala so se jih podjetja iz šestnajstih evropskih držav ter iz Brazilije in Združenih držav Amerike.
Zadnji velesejem je bil jeseni leta 1941. Med drugo svetovno vojno so bila na tem prostoru vojaška skladišča, po njej pa so opustele paviljone počasi podirali. Nov sejmiščni prostor so uredili ob tedanji Titovi cesti za Bežigradom, kjer je nekdaj stala cerkev svetega Krištofa; zdaj je tam Gospodarsko razstavišče.
Zaradi prestavljanja železniških tirov in graditve podvoza so v Tivoliju leta 1962 podrli še zadnje paviljone predvojnega Ljubljanskega velesejma, pa tudi sloviti Jakopičev paviljon nedaleč proč. Po delu zemljišča, kjer so bile nekdaj velesejemske prireditve, teče danes železniška proga, na preostanku pa so uredilii parkirišče.
Pobudnik Zdravniškega vestnika Zapisan časnikarstvu na Primorskem Obujena in prepovedana časopisna satira *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Projektant klavž na Idrijci Koroški botanik in rastlina iz grba Namibije Pred sodišče zaradi širjenja knjig družbe svetega Mohorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesmarice za osnovne in meščanske šole V petnajst jezikov prevedeni roman Preučevalka slovenskih narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naravni zdravilni zavod za heliohidroterapijsko zdravljenje Sonetni venec prvič med bralci Red škrlatnega srca za marinca iz Krayna v Pensilvaniji
Sonetni venec med bralci Naš prvi agronom zootehnik Red škrlatnega srca za marinca iz Krayna v Pensilvaniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska republikanska stranka kmetov in delavcev Lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji
Strokovnjak za vojaško tehniko Zavezništva in delitve pri krščanskih socialistih V Sloveniji preneha veljati pravni red Jugoslavije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gradbeni predpisi in požarna varnost v Ljubljani Sklepno dejanje 14. zimskih olimpijskih iger v sarajevu Preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Učitelj prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega Finančnik v prizadevanjih za slovensko univerzo Filmske predstave v avtobusu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes mole same gole stene kvišku« Partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu Diplomat pri Združenih narodih akreditiran kot dopisnik časnika Dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Peter Kozler in njegova »velika Slovenija« Železniški most čez Dravo
Smrt voditelja kmečkega upora Zadnji iz vrst borcev za severno mejo Vstajenje Primorske in avtor njenega besedila
Krasoslovec razširil sloves Postojnske jame Priljubljen govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesmarica za prekmurske evangeličane Zapisovalec koroških ljudskih pesmi Za krmilom primorskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Likovni lirik izpovedoval resnico v estetsko prefinjeni obliki Radijski urednik in direktor Zločin na Stranicah pri Frankolovem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja ustvarjalnosti poeziji zapisane koroške Slovenke Dramatik in velike zgodovinske teme Član treh državnih atletskih reprezentanc *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Urednica prvega slovenskega ženskega časopisa Predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Med ustanovnimi člani Slovenskega stalnega gledališča v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor »povesti davnih dedov« Biolog postal prešernoslovec Tri desetletja urejanja Planinskega vestnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!« Najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Nagrada kresnik prvič v ženske roke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kaj Slovenci terjamo?« Raziskovalec romanskih jezikov Ilustrator mladinske literature *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov