Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan pred 140-imi leti se je na Premu pri Ilirski Bistrici rodil pesnik DRAGOTIN KETTE. Šolal se je na učiteljišču in gimnaziji v Ljubljani ter ob tem z Murnom, Župančičem in Cankarjem sodeloval v dijaškem literarnem društvu “Zadruga”. Zaradi satiričnih verzov na račun škofa Jakoba Míssie je bil v petem razredu kaznovan, leta 1895 pa izključen, ker ni mogel plačati šolnine. Zadnja razreda je obiskoval v Novem mestu in tam tri leta pozneje tudi maturiral. Nato je moral k vojakom v Trst; zbolel je za jetiko in komaj 23 leten umrl v ljubljanski cukrarni.
Kettejevo delo poleg spisov za mladino obsega predvsem pesmi. V ospredju njegove lirike je najprej mladostno razigrana, pozneje pa resnobno sentimentalna in strastna ljubezen, razpeta med čutnost in duhovnost. V sonetih in sonetnih ciklih je izpovedoval ambivalentno erotiko, odnos do poezije in panteizmu približano religioznost. Njegove balade in romance prinašajo sodobno življenje ter osebno tematiko osamljenosti in povezanosti z naravo. Dragotin Kette je napisal tudi več pravljic in basni v preprostem jeziku in slogu; najbolj znana je “Pravljica o šivilji in škarjicah”.
—–
Na današnji dan pred 130-imi leti se je v Šmihelu nad Mozirjem rodil književnik in prevajalec VLADIMIR LEVSTIK. Med prvo svetovno vojno so ga Avstrijci kot jugoslovanskega iredentista internirali, po vojni pa se je priključil »Orjuni«, organizaciji jugoslovanski nacionalistov, ki se je zavzemala za unitarno Jugoslavijo, vendar je ostal zvest slovenskemu jeziku. Prve pesmi je objavil že 1903. leta, nato pa se je posvetil pripovedništvu, najprej novelam in črticam. V romanih se je loteval malomeščanstva, izobražencev in umetnikov. Njegova najbolj znana povest je »Gadje gnezdo«. V njej je upodobil gruntarico Kastelko in njene sinove v prvi svetovni vojni. Kastelkin lik je povzdignil v simbol slovenske zemlje in matere. Vladimir Levstik se je uveljavil tudi kot eden izmed najpomembnejših slovenskih prevajalcev iz ruščine, francoščine in angleščine. Leta 1949 je dobil Prešernovo nagrado.
—–
Mojster barvnega lesoreza ŠTEFAN GALIČ se je rodil na današnji dan pred 70-imi leti v Lendavi. Diplomiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani ter 1974. leta končal grafično specialko. Postal je eden naših redkih grafikov specialistov, ki so se ukvarjali z barvnim lesorezom. Njegovo poznavanje in opazovanje lesa se je nagibalo že k mikrološki natančnosti. Nešteti odtenki njegove modre, zelene, vijoličaste, rumene in rjave barve so neponovljivi in približujejo njegove grafike slikarskim unikatom. Štefan Galič je na mednarodnih razstavah prejel številne nagrade, njegova dela pa krase znane galerije v Parizu, Berlinu, Barceloni, Tokiu in drugje.
—–
Škotski inženir in izumitelj JAMES WATT je leta 1765 izdelal prvi uporabni parni stroj z ločenim kondenzatorjem pare. Nekaj let pozneje je izumil parni stroj z dvojnim delovanjem, centrifugalni regulator delovanja in razvil še druge pomembne izboljšave. Leta 1775 je ustanovil prvo tovarno za izdelavo parnih strojev, ki so jih najpogosteje uporabljali v mlinih in rudnikih za črpanje vode. Njegovi izumi so bistveno pripomogli k razmahu industrije in večji produktivnosti ter s tem omogočili industrijsko revolucijo. Njemu v čast so enoto za moč poimenovali watt. James Watt se je rodil na današnji dan pred 280-imi leti v Grennocku na Škotskem.
6249 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan pred 140-imi leti se je na Premu pri Ilirski Bistrici rodil pesnik DRAGOTIN KETTE. Šolal se je na učiteljišču in gimnaziji v Ljubljani ter ob tem z Murnom, Župančičem in Cankarjem sodeloval v dijaškem literarnem društvu “Zadruga”. Zaradi satiričnih verzov na račun škofa Jakoba Míssie je bil v petem razredu kaznovan, leta 1895 pa izključen, ker ni mogel plačati šolnine. Zadnja razreda je obiskoval v Novem mestu in tam tri leta pozneje tudi maturiral. Nato je moral k vojakom v Trst; zbolel je za jetiko in komaj 23 leten umrl v ljubljanski cukrarni.
Kettejevo delo poleg spisov za mladino obsega predvsem pesmi. V ospredju njegove lirike je najprej mladostno razigrana, pozneje pa resnobno sentimentalna in strastna ljubezen, razpeta med čutnost in duhovnost. V sonetih in sonetnih ciklih je izpovedoval ambivalentno erotiko, odnos do poezije in panteizmu približano religioznost. Njegove balade in romance prinašajo sodobno življenje ter osebno tematiko osamljenosti in povezanosti z naravo. Dragotin Kette je napisal tudi več pravljic in basni v preprostem jeziku in slogu; najbolj znana je “Pravljica o šivilji in škarjicah”.
—–
Na današnji dan pred 130-imi leti se je v Šmihelu nad Mozirjem rodil književnik in prevajalec VLADIMIR LEVSTIK. Med prvo svetovno vojno so ga Avstrijci kot jugoslovanskega iredentista internirali, po vojni pa se je priključil »Orjuni«, organizaciji jugoslovanski nacionalistov, ki se je zavzemala za unitarno Jugoslavijo, vendar je ostal zvest slovenskemu jeziku. Prve pesmi je objavil že 1903. leta, nato pa se je posvetil pripovedništvu, najprej novelam in črticam. V romanih se je loteval malomeščanstva, izobražencev in umetnikov. Njegova najbolj znana povest je »Gadje gnezdo«. V njej je upodobil gruntarico Kastelko in njene sinove v prvi svetovni vojni. Kastelkin lik je povzdignil v simbol slovenske zemlje in matere. Vladimir Levstik se je uveljavil tudi kot eden izmed najpomembnejših slovenskih prevajalcev iz ruščine, francoščine in angleščine. Leta 1949 je dobil Prešernovo nagrado.
—–
Mojster barvnega lesoreza ŠTEFAN GALIČ se je rodil na današnji dan pred 70-imi leti v Lendavi. Diplomiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani ter 1974. leta končal grafično specialko. Postal je eden naših redkih grafikov specialistov, ki so se ukvarjali z barvnim lesorezom. Njegovo poznavanje in opazovanje lesa se je nagibalo že k mikrološki natančnosti. Nešteti odtenki njegove modre, zelene, vijoličaste, rumene in rjave barve so neponovljivi in približujejo njegove grafike slikarskim unikatom. Štefan Galič je na mednarodnih razstavah prejel številne nagrade, njegova dela pa krase znane galerije v Parizu, Berlinu, Barceloni, Tokiu in drugje.
—–
Škotski inženir in izumitelj JAMES WATT je leta 1765 izdelal prvi uporabni parni stroj z ločenim kondenzatorjem pare. Nekaj let pozneje je izumil parni stroj z dvojnim delovanjem, centrifugalni regulator delovanja in razvil še druge pomembne izboljšave. Leta 1775 je ustanovil prvo tovarno za izdelavo parnih strojev, ki so jih najpogosteje uporabljali v mlinih in rudnikih za črpanje vode. Njegovi izumi so bistveno pripomogli k razmahu industrije in večji produktivnosti ter s tem omogočili industrijsko revolucijo. Njemu v čast so enoto za moč poimenovali watt. James Watt se je rodil na današnji dan pred 280-imi leti v Grennocku na Škotskem.
Pobudnik Zdravniškega vestnika Zapisan časnikarstvu na Primorskem Obujena in prepovedana časopisna satira *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Projektant klavž na Idrijci Koroški botanik in rastlina iz grba Namibije Pred sodišče zaradi širjenja knjig družbe svetega Mohorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesmarice za osnovne in meščanske šole V petnajst jezikov prevedeni roman Preučevalka slovenskih narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naravni zdravilni zavod za heliohidroterapijsko zdravljenje Sonetni venec prvič med bralci Red škrlatnega srca za marinca iz Krayna v Pensilvaniji
Sonetni venec med bralci Naš prvi agronom zootehnik Red škrlatnega srca za marinca iz Krayna v Pensilvaniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska republikanska stranka kmetov in delavcev Lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji
Strokovnjak za vojaško tehniko Zavezništva in delitve pri krščanskih socialistih V Sloveniji preneha veljati pravni red Jugoslavije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gradbeni predpisi in požarna varnost v Ljubljani Sklepno dejanje 14. zimskih olimpijskih iger v sarajevu Preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Učitelj prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega Finančnik v prizadevanjih za slovensko univerzo Filmske predstave v avtobusu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes mole same gole stene kvišku« Partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu Diplomat pri Združenih narodih akreditiran kot dopisnik časnika Dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Peter Kozler in njegova »velika Slovenija« Železniški most čez Dravo
Smrt voditelja kmečkega upora Zadnji iz vrst borcev za severno mejo Vstajenje Primorske in avtor njenega besedila
Krasoslovec razširil sloves Postojnske jame Priljubljen govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesmarica za prekmurske evangeličane Zapisovalec koroških ljudskih pesmi Za krmilom primorskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Likovni lirik izpovedoval resnico v estetsko prefinjeni obliki Radijski urednik in direktor Zločin na Stranicah pri Frankolovem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja ustvarjalnosti poeziji zapisane koroške Slovenke Dramatik in velike zgodovinske teme Član treh državnih atletskih reprezentanc *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Urednica prvega slovenskega ženskega časopisa Predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Med ustanovnimi člani Slovenskega stalnega gledališča v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor »povesti davnih dedov« Biolog postal prešernoslovec Tri desetletja urejanja Planinskega vestnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!« Najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Nagrada kresnik prvič v ženske roke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kaj Slovenci terjamo?« Raziskovalec romanskih jezikov Ilustrator mladinske literature *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov