Patofiziolog in ekolog  ANDREJ  O.  ŽUPANČIČ  je po študiju medicine v Ljubljani in Pragi leta 1970 diplomiral na medicinski fakulteti v Beogradu. Med narodnoosvobodilnim bojem je bil upravnik slovenske vojne partizanske bolnišnice na Goteniškem Snežniku in pozneje član sanitetne uprave pri Vrhovnerm štabu partizanske vojske v Bariju v Italiji. Po koncu vojne je v Ljubljani organiziral Inštitut za patološko fiziologijo in bil njegov dolgoletni predstojnik, ter katedro za patološko fiziologijo pri Medicinski fakulteti; na njej je bil tudi redni profesor. Vodil je tudi Inštitut za medicinske vede Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Kot raziskovalec se je leta 1965 udeležil jugoslovanske alpinistične himalajske odprave ter pozneje dveletnega mednarodnega projekta Amazonas ob gornjem Orinoku v Venezueli. Med preučevanjem ekološkega odnosa tamkajšnjih Indijancev do pragozdov je posnel tudi televizijski dokumentarni film “Iz tropskega deževnega gozda”. Bil je član Kraljeve medicinske družbe in Biokemijske družbe v Londonu, častni član venezuelskega Društva za pospeševanje znanosti, nosilec partizanske spomenice 1941 ter redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Za svoje delo je prejel Kidričevo nagrado in nagrado Avnoj-a ter leta 1996 srebrni častni znak svobode Republike Slovenije. Zaslužni profesor ljubljanske Univerze Andrej O. Župančič se je rodil na današnji dan pred sto leti v Ljubljani.

—–

Na današnji dan leta 1945 je bilo kot prvo izmed številnih koncentracijskih taborišč osvobojeno taborišče Auschwitz oziroma Oswiecim na južnem Poljskem, največje nacistično koncentracijsko taborišče. V njem so bili ljudje iz vseh evropskih držav, predvsem Judje. V Auschwitz in njegove podružnice (bilo jih je približno petdeset) je bilo v dobrih štirih letih pripeljanih približno štiri milijone ljudi in pol; po dosegljivih podatkih jih je umrlo milijon in pol.

V tem taborišču je bilo tudi 2.342 Slovencev, od teh jih je umrlo 1.600. Nekaj dni pred osvoboditvijo tega taborišča so Nemci začeli ljudi evakuirati, vendar jih je bilo ob prihodu Rdeče armade v njem še kakih 7.000,  med njimi tudi 21 Slovenk.

27. januar, obletnico osvoboditve koncentracijskega taborišča Auschwitz leta 1945, je Nemčija pred dvema desetletjema razglasila za “dan spomina na nacifašistične žrtve”.

—–

WOLFGANG AMADEUS MOZART sodi med največje glasbene ustvarjalce vseh časov. Že v zgodnji mladosti je s svojo izredno glasbeno nadarjenostjo in dovršeno klavirsko igro očaral vso Evropo. Komaj šestleten je napisal nekaj odličnih klavirskih skladb. O njegovi neverjetni poznejši delovni vnemi govori več kot 600 glasbenih stvaritev vseh zvrsti, ki večinoma še danes sodijo med največje dosežke človeškega duha, a za življenja še ni doživel zasluženega priznanja. Med njegovimi deli kaže omeniti opere Beg iz Seraja, Čarobna piščal, Don Juan in Figarova svatba. Wolfgang Amadeus Mozart se je rodil na današnji dan leta 1756 v Salzburgu v Avstriji.