Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pravnik BLAŽ CRÓBATH se je v Prešernovi, Čopovi in Smoletovi družbi razvil v pomembnega mecena. Rodil se je na današnji dan leta 1797 v Železnikih. Po diplomi iz prava na Dunaju je leta 1838 odprl advokaturo v Ljubljani. Pri njem sta delala Miha Kastelic in France Prešeren. Salon v njegovi hiši je postal eno izmed najpomembnejših zbirališč slovensko in slovansko usmerjenih izobražencev in kulturnih delavcev. Blaž Crobath je bil tudi član Deželnega muzejskega društva, član deželnega zbora in leta 1848 kandidat za poslanca državnega zbora.
—–
Na današnji dan pred 150-imi leti je bila v ljubljanski čitalnici premierno uprizorjena prva slovenska opereta, “kratkočasna spevoigra v jednem delu” “Tičnik”. Besedilo je po nemški veseloigri poslovenil Mihael Léndovšek, glasbo pa je napisal Benjamin Ípavec. Krstno predstavo si je prišel ogledat celo sam deželni predsednik baron Bach “s prečastito svojo rodovino”, časniki pa so zaneseno poročali:
“Po pravici je h koncu toliko živahnega pleska bilo, da se je dvorana zibala. Le en glas je, da se Ipavčeva spevoigra more meriti z vsako drugo najboljo opereto, vrh tega pa ima za nas še toliko večo vrednost, da so napevi njeni prav v duhu slovanske muzike zloženi. Čitalnica je še tisto noč po telegramu čestitala gospodu doktorju Ipavcu v Gradec.” Prva slovenska opereta Benjamina Ipavca “Tičnik” je tudi na treh ponovitvah dosegla velik uspeh.
—–
JANEZ KRANJC je še kot študent Visoke ekonomske komercialne šole uspešno končal enoletni tečaj govornega in jezikovnega izobraževanja na Radio Ljubljana in začel leta 1969 na naši radijski postaji delati kot napovedovalec, nekaj pozneje pa kot bralec informativnih in dokumentarnih oddaj tudi na televiziji. Rodil se je na današnji dan pred 70-imi leti v ljubljani.
—–
Nova velíka smučarska skakalnica v Planici – krstili so jo za mamutsko – je doživela krst na današnji dan leta 1934, v dneh državnega smučarskega prvenstva. Omogočala naj bi skoke do 70 metrov, dokončno zgrajena pa do takrat neverjetnih 80 metrov. Za slovenske športnike in za Slovence na splošno je bil to velik dan. Iz Ljubljane je do Rateč pripeljal poseben vlak, mnogo obiskovalcev je prišlo v Planico peš ali na smučeh. Zastopana je bila vsa slovenska elita, prišla sta ban Dravske banovine in rektor ljubljanske univerze, iz Beograda pa se je pripeljal celo minister za šport.
Nova skalanica naj bi sicer omogočala skoke do 70 metrov, toda vreme za to ni bilo najprimernejše. Sneg se je topil in tekmovanje je bilo v nevarnosti, vendar se je konstruktor skakalnice Ivan Rožman lotil snega s salmiakom, soljo in razpršilcem za trte. Sol je toliko zmehčala sneg, da je salmiak lahko prodrl globlje in povzročil zamrzovanje. Tako so torej že med prvim tekmovanjem v Planici izumili snežni cement; to je bilo za tekmovalce in trenerje posebno odkritje. Poleg desetih domačih skalcev sta pred 82-imi leti v Planici nastopila še dva gosta, Nemec Hunger in Norvežan Jahr. Ta je s prvim skokom dosegel daljavo 55 metrov.
6248 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Pravnik BLAŽ CRÓBATH se je v Prešernovi, Čopovi in Smoletovi družbi razvil v pomembnega mecena. Rodil se je na današnji dan leta 1797 v Železnikih. Po diplomi iz prava na Dunaju je leta 1838 odprl advokaturo v Ljubljani. Pri njem sta delala Miha Kastelic in France Prešeren. Salon v njegovi hiši je postal eno izmed najpomembnejših zbirališč slovensko in slovansko usmerjenih izobražencev in kulturnih delavcev. Blaž Crobath je bil tudi član Deželnega muzejskega društva, član deželnega zbora in leta 1848 kandidat za poslanca državnega zbora.
—–
Na današnji dan pred 150-imi leti je bila v ljubljanski čitalnici premierno uprizorjena prva slovenska opereta, “kratkočasna spevoigra v jednem delu” “Tičnik”. Besedilo je po nemški veseloigri poslovenil Mihael Léndovšek, glasbo pa je napisal Benjamin Ípavec. Krstno predstavo si je prišel ogledat celo sam deželni predsednik baron Bach “s prečastito svojo rodovino”, časniki pa so zaneseno poročali:
“Po pravici je h koncu toliko živahnega pleska bilo, da se je dvorana zibala. Le en glas je, da se Ipavčeva spevoigra more meriti z vsako drugo najboljo opereto, vrh tega pa ima za nas še toliko večo vrednost, da so napevi njeni prav v duhu slovanske muzike zloženi. Čitalnica je še tisto noč po telegramu čestitala gospodu doktorju Ipavcu v Gradec.” Prva slovenska opereta Benjamina Ipavca “Tičnik” je tudi na treh ponovitvah dosegla velik uspeh.
—–
JANEZ KRANJC je še kot študent Visoke ekonomske komercialne šole uspešno končal enoletni tečaj govornega in jezikovnega izobraževanja na Radio Ljubljana in začel leta 1969 na naši radijski postaji delati kot napovedovalec, nekaj pozneje pa kot bralec informativnih in dokumentarnih oddaj tudi na televiziji. Rodil se je na današnji dan pred 70-imi leti v ljubljani.
—–
Nova velíka smučarska skakalnica v Planici – krstili so jo za mamutsko – je doživela krst na današnji dan leta 1934, v dneh državnega smučarskega prvenstva. Omogočala naj bi skoke do 70 metrov, dokončno zgrajena pa do takrat neverjetnih 80 metrov. Za slovenske športnike in za Slovence na splošno je bil to velik dan. Iz Ljubljane je do Rateč pripeljal poseben vlak, mnogo obiskovalcev je prišlo v Planico peš ali na smučeh. Zastopana je bila vsa slovenska elita, prišla sta ban Dravske banovine in rektor ljubljanske univerze, iz Beograda pa se je pripeljal celo minister za šport.
Nova skalanica naj bi sicer omogočala skoke do 70 metrov, toda vreme za to ni bilo najprimernejše. Sneg se je topil in tekmovanje je bilo v nevarnosti, vendar se je konstruktor skakalnice Ivan Rožman lotil snega s salmiakom, soljo in razpršilcem za trte. Sol je toliko zmehčala sneg, da je salmiak lahko prodrl globlje in povzročil zamrzovanje. Tako so torej že med prvim tekmovanjem v Planici izumili snežni cement; to je bilo za tekmovalce in trenerje posebno odkritje. Poleg desetih domačih skalcev sta pred 82-imi leti v Planici nastopila še dva gosta, Nemec Hunger in Norvežan Jahr. Ta je s prvim skokom dosegel daljavo 55 metrov.
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov