Duhovnik in šolnik PETER BUDIN je leta 1808 v samozaložbi izdal slovenski abecednik “Novi kluč ali tabla za branje inu pisanje”. To je bil prvi črno-belo ilustriran abecednik, prirejen za pouk branja in pisanja po glaskovalni metodi. S tem je Peter Budin postal začetnik sodobnejšega pouka branja in pisanja na Slovenskem. Rodil se je na današnji dan leta 1770 v Grgarju.
—–
ALBIN BELÁR sodi med pionirje sodobne seizmografije na svetu. Dve leti po hudem potresu, ki je aprila leta 1895 prizadel Ljubljano, je že organiziral in vodil prvo seizmološko postajo v takratni avstro-ogrski monarhiji. Delovala je v stavbi sedanje srednje šole za elektrotehniko in računalništvo v Vegovi ulici in je bila hkrati tudi prva potresna opazovalnica v Evropi. Z njo je bilo mogoče primerjati le še nekaj podobnih na Japonskem.
V naslednjih letih jo je izpopolnjeval ne le s kupljenimi, temveč tudi z doma narejenimi napravami, potresomeri, ki jih je sam izumil. Po Belarjevem zgledu so v avstro-ogrski monarhiji začeli postavljati mrežo opazovalnic; te so opravljale tudi nekatere meteorološke meritve. V prvem desetletju 20. stoletja je izdajal časopis v nemščini z naslovom “Potresna opazovalnica”; poleg nekega japonskega je bil najstarejši znanstveni časopis te vrste na svetu.
Med prvo svetovno vojno je avstro-ogrska vojska na soški fronti z njegovimi aparaturami ugotavljala lego sovražnikovega topništva. Tega mu nova država, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, ni odpustila: prisilno so ga upokojili, mu zaplenili knjižnico in drugo gradivo, večino aparatur pa prenesli v Beograd. Doktor fizikalnih znanosti Albin Belar se je rodil na današnji dan leta 1864 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan pred 130-imi leti se je v Túnjicah pri Kamniku rodil umetnostni zgodovinar, publicist in urednik FRANCE STELE. Po gimnaziji v Kranju je na Dunaju študiral slovansko filologijo in zgodovino. Leta 1912 je promoviral z disertacijo o srednjeveškem stenskem slikarstvu na Kranjskem in nato delal pri komisiji za varstvo spomenikov. Med prvo svetovno vojno je prišel v rusko ujetništvo. Tam je spoznal modernistično umetnost. Po vrnitvi v domovino je prevzel vodstvo spomeniškega urada. S svojim izjemno strokovnim konservatorskim delom, ki je temeljilo na odličnem znanju in vestnosti, je rešil pred propadom številne umetniške spomenike.
Kot profesor je vzgojil generacije umetnostnih zgodovinarjev. Leta 1940 je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, od leta 1951 pa je bil član Mednarodnega komiteja za spomenike pri Unescu. Dobil je Prešernovo nagrado, leta 1969 pa tudi mednarodno Herderjevo nagrado. France Stele je bil prvi slovenski poklicni konservator; ravnal se je po načelih dunajske šole, ki pravijo, da je treba umetniško delo ne le restavrirati, ampak tudi konservirati.
—–
Pesnik, prevajalec, esejist in literarni zgodovinar LOJZE KRAKAR se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti v Semiču. Kot gimnazijec je bil med drugo svetovno vojno zaprt v italijanskih zaporih, nato pa še v nemških taboriščih. Po koncu vojne je diplomiral iz slavistike in leta 1965 postal lektor za slovenščino na univerzi v Frankfurtu – tam je tudi doktoriral s temo “Goethe pri Slovencih” – po vrnitvi v domovino pa je bil profesor za slovenski jezik in književnost na zadrski filozofski fakulteti. Poglavitni del njegovega ustvarjanja je bilo pesništvo; Lojze Krakar izdal je dvanajst samostojnih zbirk, obsežen pa je tudi njegov prevajalski opus, predvsem iz poljščine.