Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Emerik Beran (1868 – 1940) violončelist in glasbeni pedagog iz Brna, prva uradna listina v slovenskem jeziku, kipar – odličen portretist, časnikar in literat
Leta 1570 so kranjski deželni stanovi privolili v povišanje letnega prispevka dežele za utrjevanje Vojne krajine. V zameno za to jim je deželni knez dovolil pobirati carino za stvari, ki so jih tovorili iz dežele. Za kmete, ki so veliko trgovali z vinom, pa je pomenil najhujše breme na novo uvedeni “vinski davek”. Ta je sprožil uporniško gibanje na Dolenjskem, na Krasu in v Pázinski grofiji. Stanovi so želeli kmete vsekakor prepričati, da je ta davek potreben, zato so odločbo o njem prevedli v slovenščino in jo ukazali brati na javnih krajih. Razglas o vinskem davku, ki je bil izdan na današnji dan leta 1570, je prva uradna listina v slovenščini.
Svetoslav Peruzzi je prvo kiparsko izobrazbo dobil na obrtni strokovni šoli v Ljubljani, nato pa je študiral na šoli za umetno obrt na Dunaju. Leta 1906 se je vrnil v Ljubljano, a se je kmalu preselil v Split in postal profesor modeliranja na obrtni šoli. Kiparil je v mavcu, bronu in kamnu. Bil je odličen portretist s poudarjenim označevanjem; zgledoval se je pri antični umetnosti, vendar je ohranil izviren osebni izraz. Prvi uspeh je doživel leta 1903, ko je bil nagrajen njegov osnutek za spomenik cesarja Franca Jožefa I. v Ljubljani; odkrili so ga leta 1908 v sodnijskem parku, po koncu prve svetovne vojne pa so cesarjevo glavo nadomestili z doprsnim kipom Frana Miklošiča. Poleg nekaterih javnih spomenikov je ustvaril vrsto odličnih portretov, med njimi Frana Levstika, Primoža Trubarja in Ivana Cankarja. Kipar Svetoslav Peruzzi se je rodil pred 140 leti (1881) v kraju Lipe na Ljubljanskem barju.
Skladatelj, violončelist in glasbeni pedagog Emerik Béran velja za enega najpomembnejših predstavnikov glasbenikov češkega rodu na začetku 20. stoletja na Slovenskem. Po študiju kompozicije v Brnu je tam poučeval glasbo, leta 1898 pa je prispel v Maribor in tam poučeval na učiteljski šoli Glasbene matice. Tako je izrazito pripomogel h kakovosti tamkajšnjega kulturnega življenja. Pozneje je kot profesor na konservatoriju v Ljubljani vzgojil številne slovenske violončeliste. Kot skladatelj je pisal v pozno- in novoromantičnem slogu, njegova dela pa kažejo na melodično invencijo in odlično kompozicijsko tehniko. Skladatelj, violončelist in glasbeni pedagog Emerik Béran se je rodil leta 1868 v Brnu na Češkem.
Pisatelj Ferdo Godina se je na začetku druge svetovne vojne vključil v partizansko odporniško gibanje in ves čas opravljal pomembne dolžnosti. Po osvoboditvi je bil med drugim časnikar, ravnatelj založbe Slovenski knjižni zavod, upravnik Slovenske matice in dramaturg pri Triglav filmu. Pisal je črtice, novele, povesti, romane ter knjige za otroke in mladino. Njegov najuspešnejši roman so »Bele tulpike«; izšel je leta 1945. Pomembnejša sta še »Molčeči orkester« in »Zaklenjeni dom«, med zbirkami črtic in novel pa »Krivda Jarčeve Kristine«. Opisoval je predvsem preproste ljudi in pokrajino rodnega Prekmurja, sicer pa so za njegova dela značilni družbena kritičnost in humanizem ter lirična pripoved. Pisatelj Ferdo Godina se je rodil leta 1912 v Dolnji Bistrici v Prekmurju.
6236 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Emerik Beran (1868 – 1940) violončelist in glasbeni pedagog iz Brna, prva uradna listina v slovenskem jeziku, kipar – odličen portretist, časnikar in literat
Leta 1570 so kranjski deželni stanovi privolili v povišanje letnega prispevka dežele za utrjevanje Vojne krajine. V zameno za to jim je deželni knez dovolil pobirati carino za stvari, ki so jih tovorili iz dežele. Za kmete, ki so veliko trgovali z vinom, pa je pomenil najhujše breme na novo uvedeni “vinski davek”. Ta je sprožil uporniško gibanje na Dolenjskem, na Krasu in v Pázinski grofiji. Stanovi so želeli kmete vsekakor prepričati, da je ta davek potreben, zato so odločbo o njem prevedli v slovenščino in jo ukazali brati na javnih krajih. Razglas o vinskem davku, ki je bil izdan na današnji dan leta 1570, je prva uradna listina v slovenščini.
Svetoslav Peruzzi je prvo kiparsko izobrazbo dobil na obrtni strokovni šoli v Ljubljani, nato pa je študiral na šoli za umetno obrt na Dunaju. Leta 1906 se je vrnil v Ljubljano, a se je kmalu preselil v Split in postal profesor modeliranja na obrtni šoli. Kiparil je v mavcu, bronu in kamnu. Bil je odličen portretist s poudarjenim označevanjem; zgledoval se je pri antični umetnosti, vendar je ohranil izviren osebni izraz. Prvi uspeh je doživel leta 1903, ko je bil nagrajen njegov osnutek za spomenik cesarja Franca Jožefa I. v Ljubljani; odkrili so ga leta 1908 v sodnijskem parku, po koncu prve svetovne vojne pa so cesarjevo glavo nadomestili z doprsnim kipom Frana Miklošiča. Poleg nekaterih javnih spomenikov je ustvaril vrsto odličnih portretov, med njimi Frana Levstika, Primoža Trubarja in Ivana Cankarja. Kipar Svetoslav Peruzzi se je rodil pred 140 leti (1881) v kraju Lipe na Ljubljanskem barju.
Skladatelj, violončelist in glasbeni pedagog Emerik Béran velja za enega najpomembnejših predstavnikov glasbenikov češkega rodu na začetku 20. stoletja na Slovenskem. Po študiju kompozicije v Brnu je tam poučeval glasbo, leta 1898 pa je prispel v Maribor in tam poučeval na učiteljski šoli Glasbene matice. Tako je izrazito pripomogel h kakovosti tamkajšnjega kulturnega življenja. Pozneje je kot profesor na konservatoriju v Ljubljani vzgojil številne slovenske violončeliste. Kot skladatelj je pisal v pozno- in novoromantičnem slogu, njegova dela pa kažejo na melodično invencijo in odlično kompozicijsko tehniko. Skladatelj, violončelist in glasbeni pedagog Emerik Béran se je rodil leta 1868 v Brnu na Češkem.
Pisatelj Ferdo Godina se je na začetku druge svetovne vojne vključil v partizansko odporniško gibanje in ves čas opravljal pomembne dolžnosti. Po osvoboditvi je bil med drugim časnikar, ravnatelj založbe Slovenski knjižni zavod, upravnik Slovenske matice in dramaturg pri Triglav filmu. Pisal je črtice, novele, povesti, romane ter knjige za otroke in mladino. Njegov najuspešnejši roman so »Bele tulpike«; izšel je leta 1945. Pomembnejša sta še »Molčeči orkester« in »Zaklenjeni dom«, med zbirkami črtic in novel pa »Krivda Jarčeve Kristine«. Opisoval je predvsem preproste ljudi in pokrajino rodnega Prekmurja, sicer pa so za njegova dela značilni družbena kritičnost in humanizem ter lirična pripoved. Pisatelj Ferdo Godina se je rodil leta 1912 v Dolnji Bistrici v Prekmurju.
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narasla dravska voda zaslužna za novi mestni most Novi temelji naše arheologije Z 11-imi leti zborovodja in organist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Začetek konjeniških prireditev v Ljutomeru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca »Štajerski pritepenec« – deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Podobar in učitelj Začetek študijskega procesa na novoustanovljeni Ljubljanski univerzi Kmet in politik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica o ženskem vprašanju Slikarka in ustvarjalka lutk Za uveljavljanje naših ilustriranih knjig za otroke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar v razmejitveni komisiji Skrivni sestanek na Nanosu Od kod je prišlo sidro, ki je zdaj v ljubljanskem parku Zvezda? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov