Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Leta 46 pred našim štetjem je Gaj Julij Cezar preuredil takrat veljavni rimski koledar in ga nadomestil z novim, ki se je po njem imenoval julijanski. Papež Gregor XIII. pa je dobrih 1600 let pozneje pripravil koledarsko reformo, ki je v večini katoliških dežel začela veljati leta 1582. Gregorijanski koledar je premostil razliko desetih dni med izračunanim (koledarskim) in dejanskim prvim pomladanskim ščipom, ki se je nabrala od uvedbe julijanskega koledarja. Tako je oktobra leta 1582 izjemoma odpadlo deset dni.
Gregorijanski koledar so že naslednje leto prevzeli v habsburški monarhiji, čez slabi dve stoletji v protestantskih deželah, v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev pa šele leta 1919. Pravoslavna cerkev še vedno vztraja pri julijanskem koledarju, zato obhaja cerkvene praznike trinajst dni za katoliškimi.
Leta gregorijanskega koledarja so razdeljena na dve skupini: na navadna in prestopna leta. Prestopno leto ima pred 1. marcem dodaten dan, 29. februar, in tako traja 366 dni. S tem dodatnim dnem vsako četrto leto je razlika med koledarskim in Sončevim letom tako majhna, da se je bo za en cel dan nabralo šele leta 4862.
—–
Med pomembnimi ljudmi, ki so svoj rojstni dan uradno lahko praznovali le vsaka štiri leta je bil tudi diplomat, gospodarstvenik in politik JOŽEF SCHWEGEL; rodil se je 29.februarja pred 180-imi leti v Zgornjih Gorjah pri Bledu. Na Dunaju je končal orientalsko akademijo in bil nato v konzularni službi v Egiptu. Leta 1869 je ob odprtju Sueškega prekopa pripravil uspešen obisk cesarja Franca Jožefa in postal vitez, kmalu zatem pa baron. Od leta 1873 je vodil orientalski oddelek na svetovni razstavi na Dunaju in iz njega ustanovil orientalski muzej, leta 1908 pa je ustanovil Visoko šolo za svetovno trgovino. Kot odličen gospodarstvenik je Jožef Schwegel po izstopu iz diplomatske službe vodil več velikih denarnih zavodov na Dunaju in v Budimpešti.
Z njegovim posredovanjem so zgradili dolenjsko, kamniško in tržiško železniško progo. Že leta 1898 je utemeljeval potrebo po slovenski univerzi. Za zasluge pri zbiranju pomoči ob potresu leta 1895 je mesto Ljubljana Jožefa Schwegla imenovalo za svojega častnega meščana, zaradi zaslug pri graditvi dolenjske in bohinjske železnice pa je postal tudi častni meščan Bleda, Jesenic, Tržiča, Bele Peči, Kočevja, Ribnice in Novega mesta.
—–
Ornitolog ALEŠ PAULIN je že mlad začel gojiti kanarčke, jih v časopisih oglaševal kot “vremensko odporne” in jih prodajal. Po prvi svetovni vojni je gojil predvsem eksotične ptice ter s križanjem rdečega čižka in navadnega kanarčka dobil novo raso, oranžnega in rdečega kanarčka. V številne evropske države je na leto izvozil več kot tisoč ptic, njegova farma eksotičnih ptičev v Podbrezjah na Gorenjskem pa je bila tedaj največja v celinski Evropi.
Uspelo mu je še več težkih ali celo prvenstvenih križanj in o njih je pisal v takrat vodilni evropski ornitoliški reviji, v nemški “Operjeni svet” in v češkem “Poročevalcu”. S ptičjerejo je bil uspešen tudi po koncu druge svetovne vojne ter postal častni član jugoslovanske Zveze organizacij za varstvo in vzgojo ptic ter leta 1967 častni član avstrijskega ornitološkega društva. Aleš Paulin se je rodil 29. februarja pred 120-imi leti v Podbrezjah na Gorenjskem.
—–
29. februarja leta 1920 se je v Podnanosu rodil partizanski komandant in narodni heroj JANKO PREMRL – VOJKO. Ker je zaradi narodne zavesti in protifasištične usmerjenosti v narodnoosvobodilnem gibanju sodelovala vsa Premrlova družina, so italijanske oblasti njen dom požgale. Februarja 1942. leta je Janko Premrl vstopil v Primorsko četo in se izkazal predvsem v boju na Nanosu dva meseca pozneje. Še istega leta ga je posebno sodišče za zaščito države v Rimu v odsotnosti obsodilo na smrt, goriški prefekt pa je na njegovo glavo razpisal visoko denarno nagrado. Februarja leta 1943 je bil med napadom na italijansko oskrbovalno kolono v Idrijski Beli hudo ranjen in je čez nekaj dni umrl. Janko Premrl – Vojko je bil zlasti med primorskimi ljudmi zgled bojevnika za svobodo in eden prvih slovenskih partizanov, ki so bili odlikovani z redom narodnega heroja.
—–
Skladatelj GIOACCHINO ROSSINI velja za enega največjih mojstrov zgodnje italijanske opere. Leta 1810 je opustil študij na glasbenem liceju v Bologni in se posvetil izključno komponiranju operne glasbe. Živel je tudi na Dunaju, v Londonu in Parizu; tam je bil direktor italijanske opere “Théatre Italiene” in užival čast kraljevega skladatelja. Razvil je samosvoj slog z lahkotno, prijetno melodijo, mojstrsko in raznovrstno ritmiko ter bogato instrumentacijo. Z opero “Italijanka v Alžiru” je postal ljubljenec italijanskega in svetovnega občinstva.
Rossinijeva največja mojstrovina je komična opera “Seviljski brivec”; to je bila tudi prva opera, ki so jo v New Yorku peli v italijanščini. Kot zadnjo je napisal eno najdaljših oper sploh “Viljem Tell”; za celotno uprizoritev je potrebno približno šest ur, zato jo vedno izvajajo skrajšano. Italijanski skladatelj Gioacchino Rossini se je rodil 29. februarja leta 1792 v Pesaru.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Leta 46 pred našim štetjem je Gaj Julij Cezar preuredil takrat veljavni rimski koledar in ga nadomestil z novim, ki se je po njem imenoval julijanski. Papež Gregor XIII. pa je dobrih 1600 let pozneje pripravil koledarsko reformo, ki je v večini katoliških dežel začela veljati leta 1582. Gregorijanski koledar je premostil razliko desetih dni med izračunanim (koledarskim) in dejanskim prvim pomladanskim ščipom, ki se je nabrala od uvedbe julijanskega koledarja. Tako je oktobra leta 1582 izjemoma odpadlo deset dni.
Gregorijanski koledar so že naslednje leto prevzeli v habsburški monarhiji, čez slabi dve stoletji v protestantskih deželah, v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev pa šele leta 1919. Pravoslavna cerkev še vedno vztraja pri julijanskem koledarju, zato obhaja cerkvene praznike trinajst dni za katoliškimi.
Leta gregorijanskega koledarja so razdeljena na dve skupini: na navadna in prestopna leta. Prestopno leto ima pred 1. marcem dodaten dan, 29. februar, in tako traja 366 dni. S tem dodatnim dnem vsako četrto leto je razlika med koledarskim in Sončevim letom tako majhna, da se je bo za en cel dan nabralo šele leta 4862.
—–
Med pomembnimi ljudmi, ki so svoj rojstni dan uradno lahko praznovali le vsaka štiri leta je bil tudi diplomat, gospodarstvenik in politik JOŽEF SCHWEGEL; rodil se je 29.februarja pred 180-imi leti v Zgornjih Gorjah pri Bledu. Na Dunaju je končal orientalsko akademijo in bil nato v konzularni službi v Egiptu. Leta 1869 je ob odprtju Sueškega prekopa pripravil uspešen obisk cesarja Franca Jožefa in postal vitez, kmalu zatem pa baron. Od leta 1873 je vodil orientalski oddelek na svetovni razstavi na Dunaju in iz njega ustanovil orientalski muzej, leta 1908 pa je ustanovil Visoko šolo za svetovno trgovino. Kot odličen gospodarstvenik je Jožef Schwegel po izstopu iz diplomatske službe vodil več velikih denarnih zavodov na Dunaju in v Budimpešti.
Z njegovim posredovanjem so zgradili dolenjsko, kamniško in tržiško železniško progo. Že leta 1898 je utemeljeval potrebo po slovenski univerzi. Za zasluge pri zbiranju pomoči ob potresu leta 1895 je mesto Ljubljana Jožefa Schwegla imenovalo za svojega častnega meščana, zaradi zaslug pri graditvi dolenjske in bohinjske železnice pa je postal tudi častni meščan Bleda, Jesenic, Tržiča, Bele Peči, Kočevja, Ribnice in Novega mesta.
—–
Ornitolog ALEŠ PAULIN je že mlad začel gojiti kanarčke, jih v časopisih oglaševal kot “vremensko odporne” in jih prodajal. Po prvi svetovni vojni je gojil predvsem eksotične ptice ter s križanjem rdečega čižka in navadnega kanarčka dobil novo raso, oranžnega in rdečega kanarčka. V številne evropske države je na leto izvozil več kot tisoč ptic, njegova farma eksotičnih ptičev v Podbrezjah na Gorenjskem pa je bila tedaj največja v celinski Evropi.
Uspelo mu je še več težkih ali celo prvenstvenih križanj in o njih je pisal v takrat vodilni evropski ornitoliški reviji, v nemški “Operjeni svet” in v češkem “Poročevalcu”. S ptičjerejo je bil uspešen tudi po koncu druge svetovne vojne ter postal častni član jugoslovanske Zveze organizacij za varstvo in vzgojo ptic ter leta 1967 častni član avstrijskega ornitološkega društva. Aleš Paulin se je rodil 29. februarja pred 120-imi leti v Podbrezjah na Gorenjskem.
—–
29. februarja leta 1920 se je v Podnanosu rodil partizanski komandant in narodni heroj JANKO PREMRL – VOJKO. Ker je zaradi narodne zavesti in protifasištične usmerjenosti v narodnoosvobodilnem gibanju sodelovala vsa Premrlova družina, so italijanske oblasti njen dom požgale. Februarja 1942. leta je Janko Premrl vstopil v Primorsko četo in se izkazal predvsem v boju na Nanosu dva meseca pozneje. Še istega leta ga je posebno sodišče za zaščito države v Rimu v odsotnosti obsodilo na smrt, goriški prefekt pa je na njegovo glavo razpisal visoko denarno nagrado. Februarja leta 1943 je bil med napadom na italijansko oskrbovalno kolono v Idrijski Beli hudo ranjen in je čez nekaj dni umrl. Janko Premrl – Vojko je bil zlasti med primorskimi ljudmi zgled bojevnika za svobodo in eden prvih slovenskih partizanov, ki so bili odlikovani z redom narodnega heroja.
—–
Skladatelj GIOACCHINO ROSSINI velja za enega največjih mojstrov zgodnje italijanske opere. Leta 1810 je opustil študij na glasbenem liceju v Bologni in se posvetil izključno komponiranju operne glasbe. Živel je tudi na Dunaju, v Londonu in Parizu; tam je bil direktor italijanske opere “Théatre Italiene” in užival čast kraljevega skladatelja. Razvil je samosvoj slog z lahkotno, prijetno melodijo, mojstrsko in raznovrstno ritmiko ter bogato instrumentacijo. Z opero “Italijanka v Alžiru” je postal ljubljenec italijanskega in svetovnega občinstva.
Rossinijeva največja mojstrovina je komična opera “Seviljski brivec”; to je bila tudi prva opera, ki so jo v New Yorku peli v italijanščini. Kot zadnjo je napisal eno najdaljših oper sploh “Viljem Tell”; za celotno uprizoritev je potrebno približno šest ur, zato jo vedno izvajajo skrajšano. Italijanski skladatelj Gioacchino Rossini se je rodil 29. februarja leta 1792 v Pesaru.
Gradbeni predpisi in požarna varnost v Ljubljani Sklepno dejanje 14. zimskih olimpijskih iger v sarajevu Preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Učitelj prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega Finančnik v prizadevanjih za slovensko univerzo Filmske predstave v avtobusu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes mole same gole stene kvišku« Partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu Diplomat pri Združenih narodih akreditiran kot dopisnik časnika Dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Peter Kozler in njegova »velika Slovenija« Železniški most čez Dravo
Smrt voditelja kmečkega upora Zadnji iz vrst borcev za severno mejo Vstajenje Primorske in avtor njenega besedila
Krasoslovec razširil sloves Postojnske jame Priljubljen govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesmarica za prekmurske evangeličane Zapisovalec koroških ljudskih pesmi Za krmilom primorskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Likovni lirik izpovedoval resnico v estetsko prefinjeni obliki Radijski urednik in direktor Zločin na Stranicah pri Frankolovem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja ustvarjalnosti poeziji zapisane koroške Slovenke Dramatik in velike zgodovinske teme Član treh državnih atletskih reprezentanc *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Urednica prvega slovenskega ženskega časopisa Predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Med ustanovnimi člani Slovenskega stalnega gledališča v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor »povesti davnih dedov« Biolog postal prešernoslovec Tri desetletja urejanja Planinskega vestnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!« Najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Nagrada kresnik prvič v ženske roke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kaj Slovenci terjamo?« Raziskovalec romanskih jezikov Ilustrator mladinske literature *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Po vojni prebujeno gledališče Pohod 14. divizije slovenske partizanske vojske na Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Društvo Ogenj in zavzemanje za upepelitev umrlih Poučevanje v drugačnih okoliščinah Prva neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločno za neodvisnost šolstva od Cerkve Zveneči glas in junaški ter komični igralski liki Prvo mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
700 godal iz Demšarjeve delavnice Diplomat in pisec Mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vsestranski glasbeni ustvarjalec Uspehi na področju medicinske mikrobiologije Kar osem dni z vozovi čez zaledenelo Savo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Po ugledni balerini poimenovana nagrada Raziskovalec slovenskega političnega v času monarhije Bližina vojne prinesla nakaznice za kruh in moko Prvi slovenski kandidat za tujejezičnega oskarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in žensko vprašanje Eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev »Turjaška Rozamunda« – prva slovenska opera v Združenih državah Amerike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov