Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

29.02.2016


Leta 46 pred našim štetjem je Gaj Julij Cezar preuredil takrat veljavni rimski koledar in ga nadomestil z novim, ki se je po njem imenoval julijanski. Papež Gregor XIII. pa je dobrih 1600 let pozneje pripravil koledarsko reformo, ki je v večini katoliških dežel začela veljati leta 1582. Gregorijanski koledar je premostil razliko desetih dni med izračunanim (koledarskim) in dejanskim prvim pomladanskim ščipom, ki se je nabrala od uvedbe julijanskega koledarja. Tako je oktobra leta 1582 izjemoma odpadlo deset dni.
Gregorijanski koledar so že naslednje leto prevzeli v habsburški monarhiji, čez slabi dve stoletji v protestantskih deželah, v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev pa šele leta 1919. Pravoslavna cerkev še vedno vztraja pri julijanskem koledarju, zato obhaja cerkvene praznike trinajst dni za katoliškimi.
Leta gregorijanskega koledarja so razdeljena na dve skupini: na navadna in prestopna leta. Prestopno leto ima pred 1. marcem dodaten dan, 29. februar, in tako traja 366 dni. S tem dodatnim dnem vsako četrto leto je razlika med koledarskim in Sončevim letom tako majhna, da se je bo za en cel dan nabralo šele leta 4862.
—–
Med pomembnimi ljudmi, ki so svoj rojstni dan uradno lahko praznovali le vsaka štiri leta je bil tudi diplomat, gospodarstvenik in politik JOŽEF SCHWEGEL; rodil se je 29.februarja pred 180-imi leti v Zgornjih Gorjah pri Bledu. Na Dunaju je končal orientalsko akademijo in bil nato v konzularni službi v Egiptu. Leta 1869 je ob odprtju Sueškega prekopa pripravil uspešen obisk cesarja Franca Jožefa in postal vitez, kmalu zatem pa baron. Od leta 1873 je vodil orientalski oddelek na svetovni razstavi na Dunaju in iz njega ustanovil orientalski muzej, leta 1908 pa je ustanovil Visoko šolo za svetovno trgovino. Kot odličen gospodarstvenik je Jožef Schwegel po izstopu iz diplomatske službe vodil več velikih denarnih zavodov na Dunaju in v Budimpešti.
Z njegovim posredovanjem so zgradili dolenjsko, kamniško in tržiško železniško progo. Že leta 1898 je utemeljeval potrebo po slovenski univerzi. Za zasluge pri zbiranju pomoči ob potresu leta 1895 je mesto Ljubljana Jožefa Schwegla imenovalo za svojega častnega meščana, zaradi zaslug pri graditvi dolenjske in bohinjske železnice pa je postal tudi častni meščan Bleda, Jesenic, Tržiča, Bele Peči, Kočevja, Ribnice in Novega mesta.
—–
Ornitolog ALEŠ PAULIN je že mlad začel gojiti kanarčke, jih v časopisih oglaševal kot “vremensko odporne” in jih prodajal. Po prvi svetovni vojni je gojil predvsem eksotične ptice ter s križanjem rdečega čižka in navadnega kanarčka dobil novo raso, oranžnega in rdečega kanarčka. V številne evropske države je na leto izvozil več kot tisoč ptic, njegova farma eksotičnih ptičev v Podbrezjah na Gorenjskem pa je bila tedaj največja v celinski Evropi.
Uspelo mu je še več težkih ali celo prvenstvenih križanj in o njih je pisal v takrat vodilni evropski ornitoliški reviji, v nemški “Operjeni svet” in v češkem “Poročevalcu”. S ptičjerejo je bil uspešen tudi po koncu druge svetovne vojne ter postal častni član jugoslovanske Zveze organizacij za varstvo in vzgojo ptic ter leta 1967 častni član avstrijskega ornitološkega društva. Aleš Paulin se je rodil 29. februarja pred 120-imi leti v Podbrezjah na Gorenjskem.
—–
29. februarja leta 1920 se je v Podnanosu rodil partizanski komandant in narodni heroj JANKO PREMRL – VOJKO. Ker je zaradi narodne zavesti in protifasištične usmerjenosti v narodnoosvobodilnem gibanju sodelovala vsa Premrlova družina, so italijanske oblasti njen dom požgale. Februarja 1942. leta je Janko Premrl vstopil v Primorsko četo in se izkazal predvsem v boju na Nanosu dva meseca pozneje. Še istega leta ga je posebno sodišče za zaščito države v Rimu v odsotnosti obsodilo na smrt, goriški prefekt pa je na njegovo glavo razpisal visoko denarno nagrado. Februarja leta 1943 je bil med napadom na italijansko oskrbovalno kolono v Idrijski Beli hudo ranjen in je čez nekaj dni umrl. Janko Premrl – Vojko je bil zlasti med primorskimi ljudmi zgled bojevnika za svobodo in eden prvih slovenskih partizanov, ki so bili odlikovani z redom narodnega heroja.
—–
Skladatelj GIOACCHINO ROSSINI velja za enega največjih mojstrov zgodnje italijanske opere. Leta 1810 je opustil študij na glasbenem liceju v Bologni in se posvetil izključno komponiranju operne glasbe. Živel je tudi na Dunaju, v Londonu in Parizu; tam je bil direktor italijanske opere “Théatre Italiene” in užival čast kraljevega skladatelja. Razvil je samosvoj slog z lahkotno, prijetno melodijo, mojstrsko in raznovrstno ritmiko ter bogato instrumentacijo. Z opero “Italijanka v Alžiru” je postal ljubljenec italijanskega in svetovnega občinstva.
Rossinijeva največja mojstrovina je komična opera “Seviljski brivec”; to je bila tudi prva opera, ki so jo v New Yorku peli v italijanščini. Kot zadnjo je napisal eno najdaljših oper sploh “Viljem Tell”; za celotno uprizoritev je potrebno približno šest ur, zato jo vedno izvajajo skrajšano. Italijanski skladatelj Gioacchino Rossini se je rodil 29. februarja leta 1792 v Pesaru.


Na današnji dan

6282 epizod

Na današnji dan

6282 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

29.02.2016


Leta 46 pred našim štetjem je Gaj Julij Cezar preuredil takrat veljavni rimski koledar in ga nadomestil z novim, ki se je po njem imenoval julijanski. Papež Gregor XIII. pa je dobrih 1600 let pozneje pripravil koledarsko reformo, ki je v večini katoliških dežel začela veljati leta 1582. Gregorijanski koledar je premostil razliko desetih dni med izračunanim (koledarskim) in dejanskim prvim pomladanskim ščipom, ki se je nabrala od uvedbe julijanskega koledarja. Tako je oktobra leta 1582 izjemoma odpadlo deset dni.
Gregorijanski koledar so že naslednje leto prevzeli v habsburški monarhiji, čez slabi dve stoletji v protestantskih deželah, v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev pa šele leta 1919. Pravoslavna cerkev še vedno vztraja pri julijanskem koledarju, zato obhaja cerkvene praznike trinajst dni za katoliškimi.
Leta gregorijanskega koledarja so razdeljena na dve skupini: na navadna in prestopna leta. Prestopno leto ima pred 1. marcem dodaten dan, 29. februar, in tako traja 366 dni. S tem dodatnim dnem vsako četrto leto je razlika med koledarskim in Sončevim letom tako majhna, da se je bo za en cel dan nabralo šele leta 4862.
—–
Med pomembnimi ljudmi, ki so svoj rojstni dan uradno lahko praznovali le vsaka štiri leta je bil tudi diplomat, gospodarstvenik in politik JOŽEF SCHWEGEL; rodil se je 29.februarja pred 180-imi leti v Zgornjih Gorjah pri Bledu. Na Dunaju je končal orientalsko akademijo in bil nato v konzularni službi v Egiptu. Leta 1869 je ob odprtju Sueškega prekopa pripravil uspešen obisk cesarja Franca Jožefa in postal vitez, kmalu zatem pa baron. Od leta 1873 je vodil orientalski oddelek na svetovni razstavi na Dunaju in iz njega ustanovil orientalski muzej, leta 1908 pa je ustanovil Visoko šolo za svetovno trgovino. Kot odličen gospodarstvenik je Jožef Schwegel po izstopu iz diplomatske službe vodil več velikih denarnih zavodov na Dunaju in v Budimpešti.
Z njegovim posredovanjem so zgradili dolenjsko, kamniško in tržiško železniško progo. Že leta 1898 je utemeljeval potrebo po slovenski univerzi. Za zasluge pri zbiranju pomoči ob potresu leta 1895 je mesto Ljubljana Jožefa Schwegla imenovalo za svojega častnega meščana, zaradi zaslug pri graditvi dolenjske in bohinjske železnice pa je postal tudi častni meščan Bleda, Jesenic, Tržiča, Bele Peči, Kočevja, Ribnice in Novega mesta.
—–
Ornitolog ALEŠ PAULIN je že mlad začel gojiti kanarčke, jih v časopisih oglaševal kot “vremensko odporne” in jih prodajal. Po prvi svetovni vojni je gojil predvsem eksotične ptice ter s križanjem rdečega čižka in navadnega kanarčka dobil novo raso, oranžnega in rdečega kanarčka. V številne evropske države je na leto izvozil več kot tisoč ptic, njegova farma eksotičnih ptičev v Podbrezjah na Gorenjskem pa je bila tedaj največja v celinski Evropi.
Uspelo mu je še več težkih ali celo prvenstvenih križanj in o njih je pisal v takrat vodilni evropski ornitoliški reviji, v nemški “Operjeni svet” in v češkem “Poročevalcu”. S ptičjerejo je bil uspešen tudi po koncu druge svetovne vojne ter postal častni član jugoslovanske Zveze organizacij za varstvo in vzgojo ptic ter leta 1967 častni član avstrijskega ornitološkega društva. Aleš Paulin se je rodil 29. februarja pred 120-imi leti v Podbrezjah na Gorenjskem.
—–
29. februarja leta 1920 se je v Podnanosu rodil partizanski komandant in narodni heroj JANKO PREMRL – VOJKO. Ker je zaradi narodne zavesti in protifasištične usmerjenosti v narodnoosvobodilnem gibanju sodelovala vsa Premrlova družina, so italijanske oblasti njen dom požgale. Februarja 1942. leta je Janko Premrl vstopil v Primorsko četo in se izkazal predvsem v boju na Nanosu dva meseca pozneje. Še istega leta ga je posebno sodišče za zaščito države v Rimu v odsotnosti obsodilo na smrt, goriški prefekt pa je na njegovo glavo razpisal visoko denarno nagrado. Februarja leta 1943 je bil med napadom na italijansko oskrbovalno kolono v Idrijski Beli hudo ranjen in je čez nekaj dni umrl. Janko Premrl – Vojko je bil zlasti med primorskimi ljudmi zgled bojevnika za svobodo in eden prvih slovenskih partizanov, ki so bili odlikovani z redom narodnega heroja.
—–
Skladatelj GIOACCHINO ROSSINI velja za enega največjih mojstrov zgodnje italijanske opere. Leta 1810 je opustil študij na glasbenem liceju v Bologni in se posvetil izključno komponiranju operne glasbe. Živel je tudi na Dunaju, v Londonu in Parizu; tam je bil direktor italijanske opere “Théatre Italiene” in užival čast kraljevega skladatelja. Razvil je samosvoj slog z lahkotno, prijetno melodijo, mojstrsko in raznovrstno ritmiko ter bogato instrumentacijo. Z opero “Italijanka v Alžiru” je postal ljubljenec italijanskega in svetovnega občinstva.
Rossinijeva največja mojstrovina je komična opera “Seviljski brivec”; to je bila tudi prva opera, ki so jo v New Yorku peli v italijanščini. Kot zadnjo je napisal eno najdaljših oper sploh “Viljem Tell”; za celotno uprizoritev je potrebno približno šest ur, zato jo vedno izvajajo skrajšano. Italijanski skladatelj Gioacchino Rossini se je rodil 29. februarja leta 1792 v Pesaru.


21.04.2023

6. maj - dr. Srečko Brodar (1893), prvi slovenski raziskovalec paleolitika

Bogata ustvarjalnost koroškega bukovnika Najstarejša hidroelektrarna na Dravi Kako v najkrajšem času izgnati iz domovine dobrega četrt milijona Slovencev ? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


21.04.2023

5. maj - John Denvir, desetnik novozelandske in poročnik slovenske partizanske vojske

Prvi Slovenec na čelu deželne vlade za Kranjsko Vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije


21.04.2023

4. maj - Vida Jeraj Hribar, naša prva koncertna violinistka

Požar v 16. stoletju spodbudil nove mestne predpise Ubežniki skrajšali vojaški rok Sodobnik in sopotnik slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


21.04.2023

3. maj - dr. Janez Milčinski - zdravnik in izvedenec za sodno medicino

Elaborat za zidavo bolnišnice v Šempetru pri Gorici O vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi zasedeno slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


21.04.2023

2. maj - Peter Pavel Glavar, pospeševalec gospodarskega življenja na Kranjskem

O začetkih železnice na Slovenskem “Miklova Zala” − ena najbolj priljubljenih ljudskih iger Kirurg in bolnišnica za predšolsko invalidno mladino na Stari Gori *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


21.04.2023

1. maj - Jakob Gomilšak, avtor besedila pesmi "Slovenec sem"

1. maj – praznik dela Soustvarjalec Primorskega slovenskega biografskega leksikona Bela krajina dobi muzej *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.04.2023

30. april - prvi majski list z naslovom "Slovenski delavci in delavke"

Dramatik kritično obravnaval slovensko kulturno in politično življenje Književnik postal referent za propagando Slovenskega domobranstva Z balkona Pretorske palače v Kopru prvič govorili v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.04.2023

29.april - teatrolog, esejist in preučevalec zapuščine Edvarda Kocbeka

Mestne pravice 17-krat požgane in izropane Metlike Operna pevka in pedagoginja širokega slovesa »Slovenska mladina začenja neprijetno opozarjati nase …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.04.2023

28.april - časnikar, cestna afera in napad na YU vlado

Etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Začetek osvobajanja Trsta Politični pogrom nad revijo Perspektive *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.04.2023

27.april - od dneva Osvobodilne fronte do dneva upora proti okupatorju

Za tisk del v domovini prepovedanih avtorjev Slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Dobro sonce in druge zbirke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.04.2023

26.april - pred 100 leti se je rodila Rapa Šuklje, radijska urednica in prevajalka

Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Diehl-Oswaldov politični proces » Kjer se pravica sprevrže v krivico, je upor dolžnost« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.04.2023

25.april - zločin pri Peršmanu nad Železno Kaplo

Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« Preimenovanje Osvobodilne fronte *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.04.2023

24.april - streli na Zaloški cesti v Ljubljani

Velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Medvojni voditelj Slovenske ljudske stranke v ilegali Privrženka tako imenovanega totalnega gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.04.2023

23. april - Stane Derganc, olimpionik in model za umetnika

Zgodovinar drugačnih pogledov na slovenski prostor Slovnica vzhodnoštajerskega knjižnega jezika Ljubljanska nogometna podzveza *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.04.2023

22. april - Dalmatinova Biblija gre v tisk

Umetnostni zgodovinar in daljnoviden politik Prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Taborniki in taborniška organizacija


15.04.2023

21. april - Ženske demonstracije pred okupacijskim poveljstvom

Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev ? Politik in gospodarstvenik s preloma stoletij Krajinar s Cerkniškega jezera


15.04.2023

20. april - agronom Janez Marentič

Kmečki upor 18. stoletja na Slovenskem Režiser in gledališki organizator Lirski tenor iz Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.04.2023

19. april - Lojze Dolinar, ustvarjalec arhitekturnih ter spomeniških plastik

Svetovalec za elektrogospodarstvo v Slonokoščeni obali Opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Zakon o zaščiti kmetov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.04.2023

18. april - 400 vrtov arhitektke Jute Zdešar Krulc

Skladatelj iz časa marčne revolucije Pesnik z Nabrežine – glasnik časa in razmer Zakon, ki je omogočil vpoklic prve generacije slovenskih vojakov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.04.2023

17. april - usoda mornariških častnikov z rušilca "Zagreb"

Uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Začetnik smučanja in turističnega slovstva Ključno oporišče vodstva odporniškega gibanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 29 od 315
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov