Učitelj telesne kulture MATIJA BENČÁN velja za začetnika tekmovalne rokoborbe in dviganja uteži pri nas. Rodil se je na današnji dan pred 150-imi leti v Ljubljani. Kot član ljubljanskega Sokola je leta 1890 postal prvi slovenski poklicni društveni učitelj in načelnik. Ko je češka sokolska zveza ob telovadnih razpisala še samostojna tekmovanja v borilnih veščinah, je leta 1891 nastopil v Pragi in zmagal v borilnem metanju, začetni obliki rokoborbe. Od leta 1893 je Matija Benčán deloval v Celju in se tam ukvarjal tudi z atletiko.
—–
Dramatik in pesnik JOŽE MOŠKRIČ se je rodil na današnji dan leta 1902 v Dobrunjah pri Ljubljani. Kot delavec v tiskarni je postal sindikalni zaupnik in bil med organizatorji stavke grafikov v Ljubljani leta 1930. Organiziral je ilegalno komunistično tiskarno in bil zato leta 1940 zaprt. Ob okupaciji se je takoj vključil v narodnoosvobodilno gibanje, v začetku leta 1943 pa so ga aretirali pripadniki prostovoljne protikomunistične milice in ga ustrelili. Ž: Moškričevo literarno delo je tesno povezano z njegovim sindikalnim oziroma političnim delovanjem. Največji uspeh je dosegel z igrama “Rdeče rože” in “Borba za kruh” ter s komedijo “Razkrinkana morala”. Njegova najboljša igra pa je “Dani se”. Literarno delo Jožeta Moškriča ima vrednost predvsem v okviru delavskega gibanja.
—–
JANEZ ROHAČEK je že pred drugo svetovno vojno kot amater nastopal v ljubljanski Drami, leta 1946 pa se je vpisal na Akademijo za igralsko umetnost in leta 1951 na njej diplomiral. Najprej je bil član Mestnega gledališča ljubljanskega, nato pa je do leta 1984 igral v ljubljanski Drami. Uveljavil se je kot karakterni igralec, kot svojevrsten in nekoliko zadržan komik in kot izrazit govorni interpret. Sicer pa je veliko nastopal tudi v radijskih igrah ter v televizijskih dramah in nadaljevankah. Rodil se je na današnji dan leta 1914 v Ljubljani.
—–
Fotograf in filmski snemalec JANEZ KALIŠNIK je študiral gradbeništvo na tehniški fakulteti v Ljubljani, pozneje pa se je poklicno kot samostojni umetnik posvetil fotografiji in filmu. Še posebno se je ukvarjal z arhitekturno in oblikovalsko fotografijo, ki omogoča interpretacijsko in dokumentacijsko dragocen pregled novejše slovenske arhitekture in oblikovanja. Njegova fotografija je bila tudi zgodnja soustvarjalna prvina oblikovanja vizualnih komunikacij.
Kot filmski snemalec je začel pri filmu Jara gospoda leta 1953, kot direktor fotografije pa je bil med drugim tudi pri filmih Ne čakaj na maj, Kala, Ples v dežju, Peščeni grad, Grajski biki in Sončni krik. Posnel je tudi veliko kratkih igranih in dokumentarnih filmov. Za svoje delo je leta 1963 prejel nagrado Prešernovega sklada. Janez Kališnik se je rodil na današnji dan leta 1921 na Drenovem griču pri Vrhniki.