Podjetnik JOŽEF GORUP je podedovano stričevo podjetje v nekaj desetletjih 19. stoletja močno razširil in kmalu postal eden najbogatejših Slovencev. Posloval je zlasti na Reki kot špediter, vlagal pa je tudi v zavarovalništvo in razne druge zahtevnejše finančne posle. V monarhiji si je pridobil tak ugled, da so najuglednejši dunajski bankirji posameznikom, za katere je jamčil Gorup, posojali denar zgolj na njegovo besedo. Sicer pa je podpiral vse, kar bi lahko pripomoglo h gospodarskemu in kulturnemu osamosvajanju Slovencev. Zavzemal se je zlasti za ustanavljanje narodnih delniških družb, med drugim banke “Slovenija”, “Narodne tiskarne” in “Ljubljanske obče banke”. Z zidavo osnovnih šol in s štipendijskimi skladi je podpiral dijaško in študentsko mladino, predvsem pa je bil naklonjen izobraževanju deklet. Jožef Gorup se je rodil na današnji dan leta 1834 v Slâvini pri Postojni.
—–
VACLAV PIŠOT je študiral na medicinskih fakultetah v Ljubljani in Zagrebu ter nato kot splošni zdravnik in zobozdravnik delal v Črnomlju. Med drugo svetovno vojno se je povezal z Osvobodilno fronto in zdravil prve ranjene partizane, nato pa je delal v partizanskih bolnišnicah. Po vojni je opravil specialistični izpit iz kirurgije in vodil kirurški oddelek vojaške bolnišnice v Portorožu. Leta 1958 je Vaclav Pišot postal ravnatelj ortopedske bolnišnice v Valdoltri in se posvetil modernim ortopedskim operacijam in kirurškemu zdravljenju tuberkuloze. Rodil se je na današnji dan leta 1914 v Ljubljani.
—–
SLAVKO KORES je leta 1949 diplomiral na ljubljanski Akademiji likovnih umetnosti ter nato poučeval na srednjih šolah, po ustanovitvi mariborske Pedagoške akademije pa je predaval na njej. Kot študiozni kolorist se je opiral na starejše, predvsem nizozemske vzore iz 17. stoletja, cenjen pa je bil tudi zaradi svoje motivne univerzalnosti. Ob avtoportretu, portretu, krajini in tihožitju se je posvečal še obsežnim ciklom simbolno-fantazijskih rešitev in cerkvenih notranjščin. Slavko Kores je za življenjsko delo leta 1996 prejel Glazerjevo nagrado, najvišje priznanje mesta Maribor. Rodil se je na današnji dan leta 1924 v Mariboru.
—–
Na današnji dan leta 1941 so Nemčija, Italija in Madžarska brez vojne napovedi napadle Kraljevino Jugoslavijo. V zgodnjih jutranjih urah so nad Beograd prileteli nemški bombniki in lovci ter stresli smrtonosni tovor na speče mesto.. Še isti dan so v Ljubljani ustanovili “Narodni svet za Slovenijo”, politično predstavništvo Slovencev med tako imenovano “aprilsko vojno”. Sestavljalo ga je devet predstavnikov političnih strank.
Na območjih vojaških operacij si je Svet prizadeval ohraniti čimveč nepoškodovanih gospodarskih in prometnih naprav, v zaledju pa pozival k redu in miru. Po pretrganju zvez z vlado v Beogradu je hotel, da bi se mu podredila tudi jugoslovanska vojska v Sloveniji. Izdal je še nekaj razglasov in odredb in si predvsem prizadeval, da bi Slovenijo zasedel le en okupator in da bi bila priznana kot politični subjekt posebne vrste. Narodni svet za Slovenijo je imel zadnjo sejo 17. aprila, naslednjega dne pa je moral oblast prepustiti italijanskemu civilnemu komisarju Grazioliju.