Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po zmagi protireformacije ob koncu 16. stoletja je oblast nad šolstvom spet dobila Katoliška cerkev: protestantske šole je zaprla, učitelje pa izgnala. Vzgojo in izobraževanje v srednjih šolah so tako prevzeli jezuiti, člani reda, ki se je posvetil utrjevanju in širjenju katoliške vere. V Ljubljani so jezuiti kmalu ustanovili kolegij, ki je pomenil začetek višjega šolstva na Slovenskem. Za takratne razmere je bilo to dokaj veliko učno-vzgojno središče. Ob cerkvi svetega Jakoba so bili samostan, šolsko poslopje in konvikt, dijaški dom. V njem je bilo vedno okoli 500 dijakov. Temeljni kamen zanj so položili na današnji dan leta 1598, dokončan pa je bil štiri leta pozneje.
Jezuitski kolegiji so pedagoški in vzgojni dejavnosti pri nas dajali pečat vse do zadnjih desetletij 18. stoletja. Čeprav so bili programi teh višjih študijev univerzitetni, slušateljem niso podeljevali akademskih naslovov, saj je bil za to potreben poseben papeški ali cesarski privilegij, ki pa ga jezuiti na Slovenskem niso imeli. V drugi polovici 18. stoletja so jezuitski red razpustili, njegove srednje in višje šole pa je znova prevzela avstrijska država.
—–
Publicist in novinar GAŠPAR HENRIK MARTELANC se je rodil na današnji dan leta 1905 v Trstu. Do leta 1925 je delal pri sovjetski tiskovni agenciji na Dunaju, nato pa so ga izgnali iz Avstrije. Ker je bil član Komunistične partije Italije, so ga oblasti večkrat aretirale, vendar pa tudi partija ni bila zadovoljna z njegovm delom, zato ga je kazensko poslala v Sovjetsko zvezo. Od tam so ga med stalinskimi čistkami poslali v Dachau, nato pa še v francosko taborišče, kjer je umrl. Kot publicist je največ pozornosti namenjal družbenopolitičnim in literarnozgodovinskim temam, posvečal pa se je tudi reševanju narodnega vprašanja Slovencev in Hrvatov v Italiji. Gašpar Henrik Martelanc je zagovarjal načelo samoodločbe, odcepitev od Italije in ustanovitev samostojnih republik
—–
Kritik, esejist in urednik MITJA MEJAK je bil na Radiu Ljubljana najprej novinar, od leta 1954 pa urednik kulturno-literarnih oddaj. Napisal je veliko dramatizacij pripovednih del za radio in televizijo. Za radijsko dramatizacijo Kosmačevega »Tantadruja« je leta 1967 dobil nagrado na tekmovanju Prix Italia. Že zgodaj se je posvetil tudi kritiki in se v 50- in 60-ih letih prejšnjega stoletja uveljavil kot eden vodilnih presojevalcev sočasne slovenske besedne umetnosti. Bil je tudi prizadeven urednik izbranih del naših pesnikov in pisateljev. Mitja Mejak se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti v Zagorju ob Savi.
—–
Na današnji dan leta 1989 je pesnik Tone Pavček na veliki politični manifestaciji na Kongresnem trgu v Ljubljani prebral izjavo slovenske politične alternative oziroma nastajajoče demokratične opozicije, imenovano Majniška deklaracija 1989. Podpisali Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska demokratična zveza, Slovenska kmečka zveza, so jo Slovensko krščansko socialno gibanje in Socialdemokratska zveza Slovenije. Deklaracija je med drugim poudarila prelomnost zgodovinskih dogodkov in odgovornost Slovencev za njihovo prihodnost, zahtevala samostojno Slovenijo in postavila temelje političnemu programu poznejše koalicije Demos.
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Po zmagi protireformacije ob koncu 16. stoletja je oblast nad šolstvom spet dobila Katoliška cerkev: protestantske šole je zaprla, učitelje pa izgnala. Vzgojo in izobraževanje v srednjih šolah so tako prevzeli jezuiti, člani reda, ki se je posvetil utrjevanju in širjenju katoliške vere. V Ljubljani so jezuiti kmalu ustanovili kolegij, ki je pomenil začetek višjega šolstva na Slovenskem. Za takratne razmere je bilo to dokaj veliko učno-vzgojno središče. Ob cerkvi svetega Jakoba so bili samostan, šolsko poslopje in konvikt, dijaški dom. V njem je bilo vedno okoli 500 dijakov. Temeljni kamen zanj so položili na današnji dan leta 1598, dokončan pa je bil štiri leta pozneje.
Jezuitski kolegiji so pedagoški in vzgojni dejavnosti pri nas dajali pečat vse do zadnjih desetletij 18. stoletja. Čeprav so bili programi teh višjih študijev univerzitetni, slušateljem niso podeljevali akademskih naslovov, saj je bil za to potreben poseben papeški ali cesarski privilegij, ki pa ga jezuiti na Slovenskem niso imeli. V drugi polovici 18. stoletja so jezuitski red razpustili, njegove srednje in višje šole pa je znova prevzela avstrijska država.
—–
Publicist in novinar GAŠPAR HENRIK MARTELANC se je rodil na današnji dan leta 1905 v Trstu. Do leta 1925 je delal pri sovjetski tiskovni agenciji na Dunaju, nato pa so ga izgnali iz Avstrije. Ker je bil član Komunistične partije Italije, so ga oblasti večkrat aretirale, vendar pa tudi partija ni bila zadovoljna z njegovm delom, zato ga je kazensko poslala v Sovjetsko zvezo. Od tam so ga med stalinskimi čistkami poslali v Dachau, nato pa še v francosko taborišče, kjer je umrl. Kot publicist je največ pozornosti namenjal družbenopolitičnim in literarnozgodovinskim temam, posvečal pa se je tudi reševanju narodnega vprašanja Slovencev in Hrvatov v Italiji. Gašpar Henrik Martelanc je zagovarjal načelo samoodločbe, odcepitev od Italije in ustanovitev samostojnih republik
—–
Kritik, esejist in urednik MITJA MEJAK je bil na Radiu Ljubljana najprej novinar, od leta 1954 pa urednik kulturno-literarnih oddaj. Napisal je veliko dramatizacij pripovednih del za radio in televizijo. Za radijsko dramatizacijo Kosmačevega »Tantadruja« je leta 1967 dobil nagrado na tekmovanju Prix Italia. Že zgodaj se je posvetil tudi kritiki in se v 50- in 60-ih letih prejšnjega stoletja uveljavil kot eden vodilnih presojevalcev sočasne slovenske besedne umetnosti. Bil je tudi prizadeven urednik izbranih del naših pesnikov in pisateljev. Mitja Mejak se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti v Zagorju ob Savi.
—–
Na današnji dan leta 1989 je pesnik Tone Pavček na veliki politični manifestaciji na Kongresnem trgu v Ljubljani prebral izjavo slovenske politične alternative oziroma nastajajoče demokratične opozicije, imenovano Majniška deklaracija 1989. Podpisali Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska demokratična zveza, Slovenska kmečka zveza, so jo Slovensko krščansko socialno gibanje in Socialdemokratska zveza Slovenije. Deklaracija je med drugim poudarila prelomnost zgodovinskih dogodkov in odgovornost Slovencev za njihovo prihodnost, zahtevala samostojno Slovenijo in postavila temelje političnemu programu poznejše koalicije Demos.
Pobudnik prvega slovenskega pisateljskega društva Pevska pedagoginja uglednih opernih ustvarjalcev Operni glas za lirske vloge
Prva uspešna operacija sive mrene pri nas Inštruktor obveščevalcev in diverzantov Urednik lista Naši razgledi
Več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove Pobuda za slovensko univerzo sredi 19. stoletja Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Neveljaven email naslov