Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pravnik JURIJ WOHINIZ, tudi Wohinz, Bohinc ali Bohinjec, se je rodil okoli leta 1618 v Smokúču na Gorenjskem. Šolal se je na jezuitskem kolegiju v Ljubljani, nato študiral filozofijo v Gradcu in pravo na Dunaju. Leta 1653 je postal dvorni in sodni odvetnik ter svetnik dunajskega škofijskega sveta. Bil je dekan pravne fakultete in rektor univerze na Dunaju. Ukvarjal se je z vprašanji javnih financ, zlasti z načinom pridobivanja državnih prihodkov.
Po oporoki duhovnika in mecena Luke Knaflja je Jurij Wohiniz leta 1676 sestavil ustanovno listino Knafljeve ustanove na Dunaju in jo prvih osem let tudi upravljal. Ta je bila do propada Avstro-Ogrske najpomembnejša štipendijska ustanova, namenjena kranjskim študentom za študij na dunajski univerzi.
—–
ANTON TRAVEN – rodil se je na današnji dan leta 1754 v Dobu pri Domžalah – je bil v skupini prvih sodelavcev janzenista Jurija Japlja, ki so na novo prevajali Sveto pismo. Podobno kot Japelj je bil nasprotnik Pohlinove meniške smeri, jezika in pravopisa, in je pri prevodih uporabljal jezikovne rešitve Dalmatina, Trubarja in Gollmayerja. Anton Traven je, prav tako po Japljevih navodilih in v njegovem jeziku, prevajal tudi psalme; leta 1798 so izšli pod naslovom »Bukve psalmov«.
—–
IVAN ŽUŽA se je rodil na današnji dan leta 1830 v Várpalotu na Madžarskem. V Pragi je študiral geodezijo, montanistiko in pravo. Delal je v rudnikih na Moravskem in Madžarskem, nekaj let pa je bil lastnik več premogovnikov v okolici Celja. Leta 1869 je bil izvoljen v štajerski deželni zbor in se v njem zavzemal za slovensko sodstvo in univerzo. Ivan Žuža je bil tudi soustanovitelj dnevnika »Slovenski narod« in več let njegov dopisnik.
—–
Na današnji dan leta 1861 se je rodil slikar FERDO VESEL. Študij je začel na dunajski akademiji, končal pa na münchenski s specialko leta 1893. Izhodišče in stalnica njegovega slikarstva je bil realizem, vendar je pod vplivom impresionizma poskušal slikam vdahniti razpoloženje in v njih izpovedati osebno videnje slikarskega predmeta. Ferdo Vesel je veliko eksperimentiral s tehnikami, največ pa je slikal v olju, predvsem pokrajine, portrete in tihožitja.
—–
MARJAN KERŠIČ BELAČ je leta 1949 diplomiral na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani ter pozneje med drugim poučeval kiparske tehnike na Šoli za oblikovanje. Kiparsko je začel ustvarjati v času socialističnega realizma, nadaljeval v bolj umirjenem realističnem slogu, njegova poznejša dela (glave in figure) pa so lepotno očiščena in bolj umirjena. Bil je tudi alpinist z zavidljivim izborom najtežjih plezalnih smeri pri nas in z več pomembnimi prvenstvenimi vzponi. Leta 1960 je bil član 1. jugoslovanske alpinistične himalajske odprave na Trisul. Rodil se jena današnji dan leta 1920 v Ljubljani.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Pravnik JURIJ WOHINIZ, tudi Wohinz, Bohinc ali Bohinjec, se je rodil okoli leta 1618 v Smokúču na Gorenjskem. Šolal se je na jezuitskem kolegiju v Ljubljani, nato študiral filozofijo v Gradcu in pravo na Dunaju. Leta 1653 je postal dvorni in sodni odvetnik ter svetnik dunajskega škofijskega sveta. Bil je dekan pravne fakultete in rektor univerze na Dunaju. Ukvarjal se je z vprašanji javnih financ, zlasti z načinom pridobivanja državnih prihodkov.
Po oporoki duhovnika in mecena Luke Knaflja je Jurij Wohiniz leta 1676 sestavil ustanovno listino Knafljeve ustanove na Dunaju in jo prvih osem let tudi upravljal. Ta je bila do propada Avstro-Ogrske najpomembnejša štipendijska ustanova, namenjena kranjskim študentom za študij na dunajski univerzi.
—–
ANTON TRAVEN – rodil se je na današnji dan leta 1754 v Dobu pri Domžalah – je bil v skupini prvih sodelavcev janzenista Jurija Japlja, ki so na novo prevajali Sveto pismo. Podobno kot Japelj je bil nasprotnik Pohlinove meniške smeri, jezika in pravopisa, in je pri prevodih uporabljal jezikovne rešitve Dalmatina, Trubarja in Gollmayerja. Anton Traven je, prav tako po Japljevih navodilih in v njegovem jeziku, prevajal tudi psalme; leta 1798 so izšli pod naslovom »Bukve psalmov«.
—–
IVAN ŽUŽA se je rodil na današnji dan leta 1830 v Várpalotu na Madžarskem. V Pragi je študiral geodezijo, montanistiko in pravo. Delal je v rudnikih na Moravskem in Madžarskem, nekaj let pa je bil lastnik več premogovnikov v okolici Celja. Leta 1869 je bil izvoljen v štajerski deželni zbor in se v njem zavzemal za slovensko sodstvo in univerzo. Ivan Žuža je bil tudi soustanovitelj dnevnika »Slovenski narod« in več let njegov dopisnik.
—–
Na današnji dan leta 1861 se je rodil slikar FERDO VESEL. Študij je začel na dunajski akademiji, končal pa na münchenski s specialko leta 1893. Izhodišče in stalnica njegovega slikarstva je bil realizem, vendar je pod vplivom impresionizma poskušal slikam vdahniti razpoloženje in v njih izpovedati osebno videnje slikarskega predmeta. Ferdo Vesel je veliko eksperimentiral s tehnikami, največ pa je slikal v olju, predvsem pokrajine, portrete in tihožitja.
—–
MARJAN KERŠIČ BELAČ je leta 1949 diplomiral na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani ter pozneje med drugim poučeval kiparske tehnike na Šoli za oblikovanje. Kiparsko je začel ustvarjati v času socialističnega realizma, nadaljeval v bolj umirjenem realističnem slogu, njegova poznejša dela (glave in figure) pa so lepotno očiščena in bolj umirjena. Bil je tudi alpinist z zavidljivim izborom najtežjih plezalnih smeri pri nas in z več pomembnimi prvenstvenimi vzponi. Leta 1960 je bil član 1. jugoslovanske alpinistične himalajske odprave na Trisul. Rodil se jena današnji dan leta 1920 v Ljubljani.
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov