Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kadar se je kakšna država, pa naj je bila cesarjeva ali ljudska, znašla v denarnih težavah, se je reševala s predpisovanjem novih davkov, celo na dimnike, na primer. Tako so v avstrijskih deželah leta 1689 uvedli davščino na zakol živine in jo pobirali sedemnajst let. Ko je bila državna blagajna spet prazna, so si oblasti izmislile izredni davek na meso in na današnji dan leta 1706 v Ljubljani naredile tudi popis davčnih zavezancev.
Na seznamu davkoplačevalcev so bili vsi meščani in z njega je razvidno, da je takrat (pred 310-imi leti torej) živelo za obzidjem 671, v predmestjih pa 838 družin, od teh samo v šempetrskem predmestju 312. A številni iznajdljivi Ljubljančani so se hoteli davku izogniti tako, da so pri popisu navedli, da ne jedo doma, ali pa celo zatrjevali, da mesa sploh ne uživajo in da plačevanje »mesnega krajcarja« zanje ne pride v poštev.
—–
Na današnji dan leta 1894 se je v Drágovšku v okolici Litije rodil društveni delavec ERAZEM GORŠE. Leta 1910 se je preselil v Združene države Amerike. Sprva je bil rudar, nato pa trgovec v Clevelandu. Bil je med ustanovitelji Dramskega društva Ivana Cankarja, zaslužen pa je še za ustanovitev Slovenskega narodnega muzeja v Clevelandu. Erazem Gorše je med drugim dopisoval v več slovenskih listov v Združenih državah Amerike ter pisal vadnice za učenje slovenščine za ameriške Slovence.
—–
158 kilometrov dolgemu delu železniške povezave med Srednjo Evropo in Jadranskim morjem, ki poteka od Jesenic skozi bohinjski predor in Posočje do Trsta, pravijo bohinjska proga. Zaradi številnih predorov in mostov v soteskah Save Bohinjke, Bače in Soče je graditev te proge sodila takrat med najtežje. Najpomembnejša objekta sta več kot 6300 metrov dolg bohinjski predor in solkanski most, ki je s kamnitim lokom razpona 85 metrov največji tovrstni železniški most na svetu.
Bohinjsko progo so začeli graditi leta 1901, po treh letih, ali natančneje na današnji dan leta 1904 pa je član avstrijske cesarske rodbine Leopold Salvator slovesno simbolično prebil zadnjo steno bohinjskega predora, ki je po najkrajši poti povezal Gorenjsko in Primorsko. Celotno progo so odprli julija leta 1906. To je slovesno storil kar avstrijski prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand sam. Na poti od Jesenic do Trsta se je dvorni vlak ustavil tudi na tedaj že po vsem svetu znanem solkanskem mostu. Visoki gost se je s spremstvom sprehodil na levi breg Soče in pozdravil graditelje in številne domačine, pod mostom pa je medtem vozil splav s slovensko in cesarsko zastavo. Potniški vlak je takrat za vožnjo od Jesenic do Trsta potreboval dobre štiri ure.
—–
Operni pevec SLAVKO ŠTRUKELJ je po študiju petja na ljubljanskem Državnem konservatoriju v letih od 1944 do 1971 pel v ljubljanski operi. Bil je odličen v karakternih in komičnih vlogah, največji uspeh pa je dosegel kot Herodež v operi »Saloma«. Ta njegova vloga je bila ena najopaznejših opernih poustvaritev na Slovenskem. Rodil se je na današnji dan leta 1914 v Ljubljani.
6276 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Kadar se je kakšna država, pa naj je bila cesarjeva ali ljudska, znašla v denarnih težavah, se je reševala s predpisovanjem novih davkov, celo na dimnike, na primer. Tako so v avstrijskih deželah leta 1689 uvedli davščino na zakol živine in jo pobirali sedemnajst let. Ko je bila državna blagajna spet prazna, so si oblasti izmislile izredni davek na meso in na današnji dan leta 1706 v Ljubljani naredile tudi popis davčnih zavezancev.
Na seznamu davkoplačevalcev so bili vsi meščani in z njega je razvidno, da je takrat (pred 310-imi leti torej) živelo za obzidjem 671, v predmestjih pa 838 družin, od teh samo v šempetrskem predmestju 312. A številni iznajdljivi Ljubljančani so se hoteli davku izogniti tako, da so pri popisu navedli, da ne jedo doma, ali pa celo zatrjevali, da mesa sploh ne uživajo in da plačevanje »mesnega krajcarja« zanje ne pride v poštev.
—–
Na današnji dan leta 1894 se je v Drágovšku v okolici Litije rodil društveni delavec ERAZEM GORŠE. Leta 1910 se je preselil v Združene države Amerike. Sprva je bil rudar, nato pa trgovec v Clevelandu. Bil je med ustanovitelji Dramskega društva Ivana Cankarja, zaslužen pa je še za ustanovitev Slovenskega narodnega muzeja v Clevelandu. Erazem Gorše je med drugim dopisoval v več slovenskih listov v Združenih državah Amerike ter pisal vadnice za učenje slovenščine za ameriške Slovence.
—–
158 kilometrov dolgemu delu železniške povezave med Srednjo Evropo in Jadranskim morjem, ki poteka od Jesenic skozi bohinjski predor in Posočje do Trsta, pravijo bohinjska proga. Zaradi številnih predorov in mostov v soteskah Save Bohinjke, Bače in Soče je graditev te proge sodila takrat med najtežje. Najpomembnejša objekta sta več kot 6300 metrov dolg bohinjski predor in solkanski most, ki je s kamnitim lokom razpona 85 metrov največji tovrstni železniški most na svetu.
Bohinjsko progo so začeli graditi leta 1901, po treh letih, ali natančneje na današnji dan leta 1904 pa je član avstrijske cesarske rodbine Leopold Salvator slovesno simbolično prebil zadnjo steno bohinjskega predora, ki je po najkrajši poti povezal Gorenjsko in Primorsko. Celotno progo so odprli julija leta 1906. To je slovesno storil kar avstrijski prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand sam. Na poti od Jesenic do Trsta se je dvorni vlak ustavil tudi na tedaj že po vsem svetu znanem solkanskem mostu. Visoki gost se je s spremstvom sprehodil na levi breg Soče in pozdravil graditelje in številne domačine, pod mostom pa je medtem vozil splav s slovensko in cesarsko zastavo. Potniški vlak je takrat za vožnjo od Jesenic do Trsta potreboval dobre štiri ure.
—–
Operni pevec SLAVKO ŠTRUKELJ je po študiju petja na ljubljanskem Državnem konservatoriju v letih od 1944 do 1971 pel v ljubljanski operi. Bil je odličen v karakternih in komičnih vlogah, največji uspeh pa je dosegel kot Herodež v operi »Saloma«. Ta njegova vloga je bila ena najopaznejših opernih poustvaritev na Slovenskem. Rodil se je na današnji dan leta 1914 v Ljubljani.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Neveljaven email naslov